Dragi dnevnik … :-)

Ne vem ali imam samo to srečo ali pa Argentinci res tako zelo radi demonstrirajo … Še vsakič, ko sem prišla v Buenos Aires, sem naletela na kakšne demonstracije. Vsakič! Pa ne, da grem tako pogosto v center … Če dobro pomislim, me pot redko zanese tja. In kljub temu, vsakič naletim na gručo ljudi, ki hrupno protestira, nosi trasparente in razbija na zelo zelo glasne bobne. Po navadi se jim v velikem loku izognem. Za vsak slučaj, ker nikoli ne veš … Hrupni ljudje v gručah so namreč nepredvidljivi, pa naj bo to protest, nogometna tekma ali kar koli (Bernard pravi, da sem morala biti v prejšnjem življenju del francoske aristokracije in imam zaradi tega slabe izkušnje s protesti razjarjenih kmetov! ).

Ampak tle je folk demonstracij očitno navajen … Kar z zanimanjem so se približevali, da bi videli zakaj se pa danes protestira. Saj ne rečem, firbec martra tudi mene, ampak toliko pa spet ne!

Ne vem kakšna je bila tema protesta, ki sem mu bila priča včeraj, ampak za mirne demonstracije, so bili prav pošteno glasni. Še posebej s tistimi petardami, ki so jih neprestano pokali.