Družinska blagajna
Ko sem še živela v študentskem domu, mi je ena izmed cimer zaupala dogodek, ki se je zgodil pri njih doma … Oče je imel veliko plačo (vsaj v razmerju s plačo njegove žene), kljub temu pa je žena plačevala vse za gospodinjstvo, otroke in morda še kaj. Kolikor sem razumela, je pokrivala redne stroške v gospodinjstvu, pa še marsikaj drugega in ji je tako ostalo na koncu meseca le bore malo na računu.
Oče … oče pa je enkrat … sam od sebe in na svojo roko … brez kakršnega koli posvetovanja … s tem, da ne on in ne njegova žena nista bila nobena bikerja … domov pripeljal čisto nov motor!!! 
In to tistega močnega, ki si ga kupi moški v srednjih letih, da bi ulovil še zadnji košček mladostniških sanj. Saj veste: kriza srednjih let. Kar pa vsekakor ni izgovor ali opravičilo!
No, pri nas je bila vedno mama za vse, tako, da nisem imela kakšne predstave kako se to uredi, ko sta dva dohodka pri hiši. Ampak nekaj mi je bilo jasno: to kar se je zgodilo pri cimri doma GOTOVO ni v redu.
Preden sva začela s Carlitosom živeti skupaj sem torej morala narediti krajšo raziskavo. Tako, življensko. Ker saj veste … večina prepirov je ponavadi glede denarja. Tako vsaj pravijo. 
In preden začneš živeti z nekom, je treba imeti področje financ temeljito pokrito, da ne pride do kakega nerazumevanja, nesoglasij ali kakšnih tihih zamer.
Pa anketiram starejšo generacijo. Tolk blazno stari spet niso, ampak vsekakor so starejši od mene 
in to pomeni, da je pametno videt ali imajo za povedat kaj, no … uporabnega. In izvem, da ima v večini primerov vsak svoj denar, potem pa vsak da kaj. Mož za avto in hišo, ženska za gospodinjstvo in otroke, ponavadi pa še položnice plača. Tako, v splošnem. Zdej ok, če so plače tam-tam in stroški, ki si jih razdelita tudi - potem štima. Ampak ponavadi ni tako …
NA KRATKO: ugotovila sem, da so njihovi sistemi polni lukenj za zamere. Meni ne štima.
Po debatiranju podolgem in počez sva s Carlitosom ubrala posebni sistem, ki je bil dokaj časovno potraten, ampak je bil vsaj fer. Vse skupne stroške sva si delila in sicer v sorazmerju z najinimi plačami. Dve leti je bilo vse ok in še vedno je, ampak sedaj ko sva poročena in ko se predvideva, da bodo v bližnji prihodnosti prišli tudi otroci, tak sistem ni več učinkovit oz. časovno opravičljiv.
Pa sva se odločila za sistem družinske blagajne. V teoriji šiba idealno. Imava en skupen račun, kjer je on lastnik, jaz pa pooblaščena in tja se stekajo vsi dohodki. Na ta družinski račun je vezana še kreditna kartica in plačevanje preko interneta. Da pa bi imel vsak tudi nekaj denarja samo zase, bi imela še vsak svoj TTR, kamor bi vsak mesec nakazala določeno vsotico (za oba enako, višina pa bi bila odvisna od mesečnega proračuna). Evo! In to porabiš za kakroli tebi paše in ta druzga nima kaj brigat za kaj si ta denar zagonil.
Kot sem rekla. V teoriji funkcionira. Totalno. V praksi pa se zalomi takoj, ko vstopiš v banko. Očitno je v tej božji Sloveniji nepojemljivo in izredno čudno, da bi imel družinski račun (ki BTW sploh ne obstaja! Lahko narediš le tako, da je en lastnik in drugi pooblaščeni). Kaj šele, da bi poleg tega skupnega računa imel še vsak partner svoj transakcijski račun. Ne vem ali je ta koncept tolk čuden ali kaj?
TTR ti npr. naredijo samo, če se ti bo tja stekala plača, štipendija ali pokojnina. V nasprotnem primeru pa … Jok, brate! Odpade! In ker naj bi se vsi naši dohodki stekali na en in edini družinski račun, je to - to. Midva pa si lahko narediva le gotovinski račun, kar v praksi pomeni, da oni obračajo tvoj denar, ampak ti nimaš nobene koristi od tega. Nimaš nobene kartice, ne moreš dvigovati na bankomatu in ne moreš plačevati v trgovini. Če hočeš dvignit denar, moraš torej iti v njihovo poslovalnico … kjer koli že je.
Saj potem je najbolje, da namesto svojega TTR-ja odpreš nogavico v svoji omari … 
Rdeča zame, zelena za Carlitosa … Tako je denar vsaj vedno pri roki. Ah!!!
Poročeni in koruzniki 
… prosim povejte, kakšne so vaše izkušnje? Kako imate pa vi urejene finance?
Meni se zdi, da bi bila dodatna računa za vsakega posebej čisto odveč, pa moraš računat, da bi imela še dodatne stroške. Itak imata skupen račun in vsak svojo kartico in v vsakem primeru porabljata po svoji volji :). Če vaju pa skrbi, da bi drug za drugim vohunila
si pa na začetku meseca vsak dvigne denar (v višini, ki bi si jo nakazovala na svoj račun) in potem operira z gotovino. Ne preveč komplicirat, Ksenija 
Sej to pomeni, da imaš denar doma … Saj ne, da preveč kompliciram, (no, vsaj mislim, da ne
), ampak je treba zadeve uredit tako, da bo funkcioniralo tudi čez tolko let in ne samo trenutno. Ker potem pride kakšna kriza in se začne metat gor stvari: “Ti si naredil to, ti si naredil ono.” Pa čeprav nama vse lepo funkcionira, ne živim v iluziji, da sva imuna na take krize.
Zato raje igrava na to karto: sedaj, ko je sve v redu, dajmo uredit stvari tako, da bo v redu tudi, če bo kdaj kje zaškripalo … In mislim, da je to kar pameten način.
Drugače pa za Gotovinski račun ne plačaš nič. Verjetno imaš varčevalno knjižico … Sam potem se to splača naredit v banki, ki jo imaš na vsakem vogalu.
Ja, to se strinjam, da je bolje stvari urediti, ko je še vse v redu. Vseeno pa se mi zdi, da če pride do krize, lahko očitki glede porabe denarja v vsakem primeru pridejo na vrstni red, ne glede na to kako imata organizirano. Konec koncev bosta najbrž v vsakem primeru denar porabljala za iste stvari, v končni fazi je pa denar itak skupen, ne glede na to koliko kdo zasluži. Mislim, da tudi po zakonu
Torej če imata skupen račun in vsak svojo kartico jaz ne vidim nekega problema in potrebe po kompliciranju 
. Tako imava tudi midva, BTW.
živjo, veš da sem jaz ravno o tem začela razmišljat. Veliko problemov nastane z denarjem in to je ena zelo pomembna stvar v življenju, ki res lahko vpliva tudi na odnos. Da ti povem mojo situacijo. Lani sem šla na obisk h kolegu v Argentino in je en mesec lepo skrbel zame, zaljubila sva se, ampak ves čas sem imela malo slab občutek glede denarja. Ko sem prispela si en teden nisem mogla zmenjat nič v pesote ker kar ni bilo priložnosti in je vse plačeval on. Sem se res bedno počutila ker ne maram kar sprejemati od nekoga. Potem pa sva plačevala vsak nekaj, kakor je prišlo. Na koncu sem mu še dala kakšnih 200 dolarjev kao za bivanje in hrano, in jih je sprejel. Leto in pol se nisva videla, letos pa je končno prišel še on sem in je bila situacija obratna, jaz sem ga en mesec vozila okoli in na večerje, še v Grčijo sva šla za en teden in vsak je nekaj plačeval. Preden je šel domov pa sem ga vprašala koliko je zapravil in je rekel da okoli 700 eurov. Ko sem jaz naredila mojo kalkulacijo, pa sem ugotovila da sem zapravila v tem mesecu 1000 eurov! Sicer je bilo čudovito, ampak vseeno imam malo slab občutek. Čez deset dni grem pa živet k njemu v Buenos Aires, najprej za 7 mesecev, potem bova pa videla kako bo šlo. Ampak že zdaj ne vem kako se bova zmenila glede denarja. Živela bova v njegovi hišici, potem se bo pa treba zmenit kdo bo plačeval položnice in hrano in večerje zunaj in pijačo v barih. Glede na to, da imam malo višjo plačo kot on (bom imela še slovensko plačo) bo kar malo čudno odločit se, kdo bo kaj prispeval. Mislim da se bova morala res usesti in pogovoriti.
Drugače pa glede tega, da si odpreš nov račun mislim da ne bi smel biti tak problem, greš pač na drugo banko in si tam odpreš osebni račun, stroški vodenja računa so od 2-3€ na mesec, to pa res ni tak hudič. Tudi BA kartico ti dajo zraven. Ko sem bila študentka nisem imela rednih dohodkov, samo kadar sem kaj delala prek študenta, in tudi ko sem bila pol leta brezposelna niso komplicirali. Mislim da je marsikatera banka zainteresirana da ti odpre osebni račun in kasira tistih par eurov na mesec. Ali se pa zlažeš da boš dobivala gor honorarje ali pa kaj
Aha, Alma! Zdaj pa vem tvojo zgodbo!
Te pa popolnoma razumem. Saj se nočeš obremenjevat s tem, ampak vseeno ti stalno visi nekje nad glavo. Res je najbolje, da dobita en sistem, ki bo obema ustrezal, ker 7 mesecev je kar dolga doba …
Glede bančnega računa sem razmišljala enako kot ti. Potem pa sem klicala v Reiffiesen, pa so mi rekli, da rabi Carlitos za odprtje TTR potrdilo od delodajalca (ne vem če točno potrdilo, ampak neki takega je blo), da bo odslej naprej nakazoval plačo na ta TTR. Isto so mi rekli v Banka Koper. Ampak tega ne morem naredit, ker bi se plača stekala na SKUPNI račun.
Oboji pa mi spet priporočajo, da naj za potrebe skupnega varčevanja (kakšnega skupnega varčevanja??) odpreva varčevalni (torej že prej omenjeni gotovinski) račun. Sploh se jim ne da dopovedat, da ne rabiva NOBENEGA varčevalnega računa, temveč normalen TTR. Da ne gre za varčevanje, ampak samo ločevanje med skupnim (kar je večina) in lastnim. Ko greš npr. po hrano kupiš s skupno kartico, ko si greš kupit cunje, kupiš z svojo kartico.
Za študente pa velja čisto drugačna politika … Tam pa lahko imaš TTR tudi če nimaš rednih nakazil. Ampak rabiš pa status študenta.
Uh, res absurdno s temi računi!
Nisem vedela… Damn…
Ker s Sovirjem še ne živiva skupaj, je bilo do sedaj fifty-fifty, pa ne v tem smislu, da sva šla na pizzo in da je dal vsak pol, ampak tako, da je enkrat plačal on, drugič pa jaz.
Se mi pa zdi dober vajin način oziroma teorija, kako naj bi to zgledalo - če bojo banke blagovolile, seveda =)