Zakon o prepovedi govorjenja
Včasih sem prepričana, da bi morali uvesti kak zakon o prepovedi govorjenja. Ne vem … Zato da bi utišali mulerijo, ko se na ves glas dere sredi knjižnice ali morda tiste, ki drdrajo non-stop, ko si na avtobusu in bi rad spal. Recimo. Ampak zame bi prišel najbolj prav zakon o prepovedi govorjenja pod vplivom živčnosti! To bi jaz rabila - nič več in nič manj. Ker včasih, včasih sem tako … Ah, kaj bi se sprenevedala! Včasih bi se morala prav pošteno lopnit po glavi, ugriznit v jezik ali naredit kaj še bolj drastičnega, da bi me izučilo!
Saj nikoli nisem bila kakšen grozen govornik … Sem pač bolj tiha oseba (no, odvisno koga vprašaš in v kakšni situaciji), ampak načeloma se držim tega, da če nimaš kaj pametnega za povedat, bodi raje tiho. Zaradi tega znam dobro opazovat in dobro poslušat, so pa zato moje komunikacijske sposobnosti precej … hm … recimo temu, da nikoli ne bi mogla narediti kariere v PR-ju. NIKOLI! 
Ampak vsemu se pa tudi ne moreš izogniti. In pridejo situacije (in ena taka se je zgodila danes! 
), ko imam kaj pametnega za povedat oz. imam kaj pametnega za vprašat, ampak bi bilo bolje, ko ne bi nikoli odprla mojih ust!!! Ker kar pride ven … Aghhhhhhhhhhh!!!! 
Ko sem živčna (Pa včasih sploh ni treba, da sem živčna!!!) sem totalno nediplomatska in no … Rečem napačne stvari in za povrh še na napačen način.
Vse se lahko namreč pove na tak ali drugačen način. In tak način uporabljam, ko pišem, drugačnega pa uporabljam, ko govorim. Mislim, da ni treba dosti poudarjat, da sta oba stila kot dan in noč. Sej včasih trofnem kakšno bolano tudi v pisani obliki in sem pa tja verbaliziram tudi kakšno rož’co, ampak v povprečju …
Zdaj mi je jasno, zakaj sem se v šoli veliko bolj bala ustnih ocenjevanj kot pisnih. Blefirat tu in takoj nikoli nisem znala, zavit pisano besedo v celofan, še posebej, če sem imela dovolj časa na razpolago … To pa skoraj vedno …
V glavnem … Ker zakona o prepovedi govorjenja pod vplivom živčnosti še ni, imam sedaj uradno zastopnika. Mojega lastnega PR-ovca, ki ve kako se komunicira. Za karkoli se lahko torej obrnite na Carlitosa. Jaz sem obupala nad sabo …
in kaj se je zgodilo, da bi bilo bolje, ce bi bila tiho?
Uff, ti povem privat …
Hehe, skoraj bi se strinjala s to prepovedjo, ker imam tudi jaz take prebliske živčnosti/slabe volje/popiz…. Ampak ne boš verjela: skozi leta samoanaliziranj sem ugotovila, da so Tisti dnevi, ko sem živčna, še kako dobrodošli!
Nikoli si ne upam protestirat, se pritoževat, se “zbunit” za kaj, na primer ko mi zgrešijo vrnit ostanek denarja v trgovini, pa sem že na poti domov, in podobno. In ugotavljam, da so naključni dnevi mojih živčnosti odlični za obračunat z vsem/vsakim, ki mi ni všeč. Odlično, ti rečem. Veš koliko krat sem že znorela in povedala človeku, da mi ni všeč, da je … in da … Skratka, prav ventil.
Rezultat? Samo pozitivno! Več respekta od vseh, ki kar naenkrat dobijo klofuto, ko ugotovijo, da me ne morejo več prinašat okrog. Presenečenje je takšno, da traja efekt še nekaj dni in so kar malo bolj pohlevni. Z družino si več al manj ne privoščim tega
(Upam, da se ta tvoj dogodek ni zgodil z možičkom? Al pa s tvojimi domačimi? Ooooops! =D)
No, jaz sem sicer imela v mislih drugačno živčnost … Ne nervozo ali sitnost, čeprav je tudi tu rezultat podoben. Sam ponavadi se v teh primerih komunikaciji izognem z “Pest me pr miri, k sm sitna.” Pri domačih vsakič funkcionira …
Tokrat sem imela v mislih živčnost v stilu treme, strahu (takega ali drugačnega). Ko ubereš popolnoma napačen pristop, ker ti klikerji enostavno ne delujejo kot bi morali in si vsak najmanjši gib ali mimiko interpretiraš samodestruktivno. Zato pa bo od sedaj moj možiček moj tiskovni predstavnik … Saj ga tudi on kdaj kiksne, ampak zna spet (hitro) potegnit vodo na svoj mlin. Ko ga kiksnem jaz, začnem tako zelo krilit z mojimi rokami, da se iz trenutka v trenutek še bolj poglabljam v živi pesek.
AMPAK, da povem nekaj v svojo obrambo … baje nimam v astrološki karti niti enega planeta v “oddelku za komunikacijo” (moj mož pa jih ima cel kup!!). Tako, da to ni moja “krivda” … Dobre vile so mi to sposobnost enostavno odrekle …
Jep, ti pa imaš vse planete v zemliji ali v ognju… oz. prava keramičasta si!!!
Que??? To boš pa moral objasnit …
Ogenj + zemlja = glina, a ne?
Glina => keramika.
Preprosto!