Dragi dnevnik … :-)

Severina … Povsod je! Pogledam v kak katalog - tam jo vidim. Na poti v službo - tam jo srečam. Vsak dan (no, sedaj ne več, ampak Carlitos pa še vedno ). Se grem poročit v Zagorje in spet je tam! Kot bi naju zasledovala na vsakem koraku … Povsod jo je polno in ves čas se spogleduje z nama in naju vabi:

In midva sva ji (naivneža!) že več kot leto in pol zvesta. Prepričana, da je Severina naša. Ne samo zato, ker nama ugaja, ampak tudi zato, ker podpirava slovensko kvaliteto … Sva pač neke vrste slovenska patriota in to v dobrem pomenu besede. Vse lepo in prav, dokler ne pride čas resnice … Ksenija gre v BTC pogledat koliko je Severina res naša.

VIR

Svetovalec je bil res ustrežljiv, čeprav nekoliko preveč “staromodno slovenski” za moje živce. Je že v samem začetku kiksnil s svojim kuhinja se sploh ne tiče moža, on nima besed pri tem, vi ste namreč gospodinja … Phhhhhhhhhhh! Požrem moj ego in sicer nalašč pretiravam, ko mu pojasnim, da ne, pri nas pa mož kuha in mora bit kuhinja taka, da ustreza njemu. Resnica pač je, da kuhinjo uporabljava oba. Ampak njemu je to v veselje in torej hoče, da je vse ultra funkcionalno, meni pa je kuhinja nujno zlo in me najbolj prepriča estetski vidik. In morda feng šujski, če bi ga znala uporabit v praksi …

No, smo obrnili ploščo in gospod mi je svetoval same ta najboljše rešitve in vizualni rezultat mi je zgledal sprejemljiv. To mi je bilo najpomembnejše, za vse ostalo pa je treba vprašat Carlitosa. In ker sem samo kimala vsem njegovim predlogom, mi je sestavil ta najboljšo Severino - pač, ta najboljši pult, kotne omarice gori in doli, okrogli zaključki, vgradni hladilnik na super ultra odličen škarjast sistem (sicer še vedno ne vem kakšen je to sistem, ma mu zaupam!), potem seveda vgradna pečica na višini (kdo se dandanes še sklanja, da bo dal krompir pečt v pečico?!), pa lijak (vztrajam, da moramo met dva kljub pomivalnemu stroju), potem pa seveda ne smemo pozabit na okrasne in senčne letvice, ker kuhinja brez tega enostavno ni kuhinja. Sicer to da gor ceno še za nekaj 100 evrov, ma samo, da so letvice …

Mi pove ceno v evrih. Si jo zapišem. Ker moram še vedno preračunavat v meni ljube tolarčke, počakam do doma, da si bom ustvarila mnenje ali je potem Severina naša ali ni. Doma vzamem tisti svetovljanski mini kalkulatorček, ki nam ga je poslala Banka Slovenije lani enkrat v tem času … Vpišem noter cifro in mi butne ven številko s toliko ničel, da se mi je kar zavrtelo …

Hm, hm … Mogoče pa Severina kljub vsemu ni naša … Že res, da veva kaj hočeva, ampak toliko pa spet nisva obsedena z njo … Se znava krepko prilagodit, če je treba. Tako, da sedaj greva še enkrat na posvet. Tokrat oba. Bo Carlitos govoril, ker jaz (kot smo že ugotovili) nisem najboljši komunikator … In očitno dajem premožen vtis (kar je tudi lahko pohvala). Bomo videli ali pride Severina tudi v finančno sprejemljivejši izvedbi …

Treba pa si bo ogledat tudi konkutente … Enega sem že odkrila in to tako blizu doma (doma-doma), da imajo na podlagi mojega (pardon, najinega) lokal-patriotizma veliko konkurenčno prednost … Z nakupom njihove kuhinje ne bi podpirali le slovenske kvalitete, temveč CELO primorsko kvaliteto! Ozroma vipavsko kvaliteto! Oziroma … Kvaliteto naše strani Čavna!

Madonca, kdo bi si mislil - Severina je dobila konkurenco.