Na razgovor!
Danes pridem v Ljubljano, odprem kaslc in noter me čaka eno pismo … Aha, takoj vem zakaj se gre. Ker sem se prijavila na Zavod, sem dolžna napisat vsaj eno prošnjo za prosto delovno mesto na mesec (Ja, tako pa RES dobiš službo!! 
). V decembru sem videla oglas, ki sem mu ustrezala in sem se prijavila …
Sedaj pa dobim pismo. Bila sem gotova, da je v stilu “super ste, radi vas imamo, ampak smo izbrali drugega kandidata”. Pa ne zato, ker ne bi ustrezala zahtevam, pač pa ker sem dobila informacijo od znotraj … In je baje to delovno mesto ŽE ZDAVNAJ ODDANO!!! Sej vse ok, ni problema, sam ne me potem klicat na razgovor!!! Madonca, no! Mi je kar dvignilo pritisk (Kar je zelo pomembno, saj ga imam navadno zelo nizkega!)! Jezi me, da gre samo za kamuflažo. Vedo koga hočejo in zakaj, ampak vseeno povabijo na razgovor tudi vse ostale ustrezne kandidate. Da pač ne bi imeli kakšnih problemov in pritožb. 
Jaz pa raj vidim, da ne zapravljajo mojega časa, če ne mislijo resno!
Itak, da bom šla na razgovor, ker moram it … Ampak me pa razkuri!
Sama sem bila ravno v ponedeljek na razgovoru za delovno mesto, ki je bilo že obljubljeno nekomu (tudi jaz sem imela insajderske informacije). Pa je bil razgovor zelo fajn in sem jim bila blazno všeč (spet insajderske informacije). Tako najbrž ne bo tokrat nič, sem pa vsekakor naredila dober vtis, ki bo, upam, trajal do naslednjič, ko bodo iskali pripravnika.
Hm, meni se pa zdi, da bodo naslednjič, ko bodo novega izbirali, šlo ponovno po istem načinu. Vsaj tule, kjer bom šla jaz na razgovor. Je pač taka ustanova … Pri tvojih bo morda drugače. Še posebej, če že veš, da bodo prej ali slej iskali kakega novega pripravnika. Je pa res, da greš na intervju popolnoma neobremenjen, ker itak veš, da se greš samo pokazat. Zato je tudi lažje pustiti dober vtis.
Don’t worry be happy, žena moja!
Jaz ti predlagam, da ugotoviš pri katerih firmah bi delala z veseljem, na katerih mestih bi delala z veseljem itd.
Nato pa NE pišeš PROŠNJE, ampak ponudbo! Pa bog ne daj, da pišeš po tistem vzoru iz kakega srednješolskega učbenika ali pa da gre iz roda v rod. Prebrskaj po internetu in napiši “moderno”.
Tako boš naredila marsikaterega delodajalca radovednega, kaj se za vsem tem skriva in te povabijo.
Jaz sem pred 2 letoma poslal čez 20 prošenj (kao klasičnih in po priporočilih izkušenih borzarjev). Bile so same zavrnitve ali pa sploh ni bilo odgovorov.
Nato sem čez približno mesec napisal ponudbo in jo poslal na tri firme - (pazi!) vsem sem že prej poslal prošnjo. S firme, kjer sem zdaj zaposlen, sem dobil mail naslednje jutro, razgovor je bil čez pol ure. Nato sem en mesec čakal, da se je naredil prostor za dodatnega človeka.
Iz druge firme so me klicali čez 2 dni, s tretje pa ni bilo odgovora.
Smorny, s čem se pa ti ukvarjaš? Mislim, na kakšnem področju delaš? Ker je spet odvisno od področja do področja. Jaz sem sicer že ratala pravi ekspert tako za ponudbo, kot tudi za CV - naredim estetsko, moderno in prilagojeno podjetju in delovnem mestu. Sam v tem trenutku ne iščem glih službe aktivno … Na oglase se javljam, ker se pač moram. Če pa mi uspe kljub temu kaj dobrega ulovit, bom pa sprejela.
Sem pa tudi jaz predlani naredila prav posebno ponudbo in jo poslala na več podjetij (niso imeli razpisov), pa me je samo eden klical nazaj, da trenutno pač ne rabijo. Od ostalih pa ni bilo ne duha ne sluha. No, ko sem se javila na nek drugi oglas, kjer sem imela kontakt, spet nisem bila sprejeta. Baje zato, ker je bilo iz CVja razvidno, da sem precej ambiciozna in da ne bi zdržala na njihovem delovnem mestu … Kaj pa vem! Morda pa imajo prav. Čeprav, če vse ostalo štima, mi enolično delo ni tak blazen problem. Še posebej, ker se je šlo samo za nadomeščanje …
Hm, ampak da bi ugotovila pri katerih podjetjih bi delala z veseljem … Ideja je sicer super, ampak težje izvedljiva, saj bi morala poznat podjetje od znotraj. Dejansko so mi najpomembnejše vrednote po katerih se firma ravna in odnos do ljudi (zaposlenih, strank idr) … To pa ponavadi spoznaš šele, ko si sam enkrat noter …
Gradbenik sem. Ampak tisti pisarniški
Da si preveč ambicijozna za neko delovno mesto je bull. Po moje te enolično delo s časom pokoplje in ni za ljudi, ki vedno nekaj raziskujemo, iščemo alternativne rešitve…
Odnose tako ali tako spoznaš, ko si enkrat notri. Vsi se med sabo ne bomo nikoli marali; zato pa je zadnje čase tako populater team building.
Ko sem bil na razgovoru na Cestnem podjetju Maribor, so ful težili zaradi nedokončanega študija (imajo svojo kadrovsko službo) in to jim je bil tudi edini pomemben podatek. Suhoparneži, ki te vzamejo zaradi izobrazbe. Diploma je pomembna, če je nimaš; ko pa jo imaš, pa izgubi težo.
Tukaj, kot sem zdaj, pa je bila nedokončana izobrazba na stranskem tiru. Zanimalo jih je tudi kaj delam v prostem času in kako se lotevam problemov. Začel sem takorekoč brez uvajanja in sem po šihtu samo še v posteljo padal.
Glede diplome pa 100% drži. Če je nimaš, je pomembna, sicer pa nima dosti vrednosti. To, da jih je zanimalo kaj delaš v prostem času, to je pa res + točka. Meni se to še ni zgodilo … Sem pa zelo “popoldansko aktivna”
in določene projekte omenim tudi v CVju …
Sam vseeno, veš … gradbenik ali pa humanist … Kar se tiče iskanje službe ni ravno primerljivo. Npr. primer znanke, ki dela kot programerka, kar je spet čisto druga štorija. Napisala 9 prošenj, dobila 8 odgovorov (ne grem se sicer stavit, da je bilo TOČNO 8, ampak bistvena je poanta
) in med temi 8-mi je potem sama izbirala … Spet se sploh ne da primerjat s humanistiko.