Moj predragi … Radio DUR
Ah … spomini. Ko sem prišla leta 1999 v Ljubljano … Študentka. Zmedena. Pristala sem na stanovanju (so rekli včasih 
) skupaj z mojo prvo cimro Karmen. V Stožicah nekje. Skozi to prvo selitveno krizo mi je pomagal prav Radio Dur, ki sem ga slučajno ujela z mojo staro radio-uro.
Pesmi so bile totalno po mojem okusu. Reklame so bile smešne. Še vedno se spomnim “Techno? Oprostite, tega artikla ne držimo!” ali pa “Ob zadnjem znaku je bila ura … točna.” 
Saj se ne spomnim točno vseh for, vem pa, da so me vedno spravile v smeh. Govorilo se je malo, če se pa je, ni bilo nikoli kar nekaj kot je na večini radijev. Res, ta radio me je popolnoma omrežil. Ljubezen na prvi decibel, bi lahko rekli. Bil je brez konkurence.
Potem pa sem se selila … Najprej v Mestni Log, nato v Rožno dolino, nato v Zeleno Jamo, nato k BTCju … Vedno znova sem poskušala ujeti ferkvence Radia Dur, vendar nekako mi to nikoli več ni uspelo. Ne vem zakaj in kako, ampak enostavno ni ratalo. Tudi tule, na naši zadnji lokaciji, je bilo enako. Celo na internetu sem preverila njihove ferkvence, vendar na mojem (novem) radiju enostavno ne lovi …
Ampak Ksenija je razmeroma brihtna glavica (če je treba) … Prebrskala sem njihovo spletno stran in dobila prav to kar že pridno izkoriščam pri poslušanju irskih in argentinskih radijev … INTERNETNO POSLUŠANJE!!! JUPI!! In spet lahko poslušam moj predragi Radio Dur. Res, da je ta romanca trajala 8 let na daljavo (v tem imam dosti prakse 
), ampak sedaj sem ga pa končno ujela … 
Upam le, da je v tem času ostal zvest samemu sebi in svoji dobri glasbi! Ga bom v naslednjih dnevih fajn stestirala, da vidim ali je še vreden moje zvestobe.
