Dragi dnevnik … :-)

3. marec … Ta datum mi je bil vedno nekaj posebnega. Vse od leta 1995, ko sem na šolskem plesu zbrala pogum in vprašala za ples mojo takratno simpatijo. Ja, pač. Nekateri nismo nikoli bili pretirano pogumni kar se tiče srčnih zadev …

Tistega 3. marca, 13 let nazaj, se mi je odprl popolnoma nov svet … Sicer nič v zvezi z mojo tedanjo simpatijo (za katerega še vedno kdaj pa kdaj pomislim kam ga je vodila življenska pot), temveč so se odprle popolnoma nove poti za katere pred tem sploh nisem vedela, da obstajajo …

Moja naklonjenost tej simpatiji se je sicer ohladila, a na njeno mesto je stopila glasbena skupina The Kelly Family, ki sem jo tistega 3. marca slišala prvič. Plesala sva namreč na njihovo pesem An Angel. Bila je prava najstniška zaljubljenost in trajala je kar nekaj let … Še vedno rada vzamem kakšen njihov CD (ali presneto kasetko ) in jih poslušam.

Preko Kellyjevih sem nato spoznala Irsko. Zeleno, sanjsko Irsko. Iz ene ljubezni se je rodila druga. Kelly Family sem prerasla, a ljubezen do Irske je postajala vedno močnejša. Tako močna, da sem jo MORALA obiskati - ko so vsi govorili, da to ni mogoče. Da ni denarja. Da so vse to le sanjarije. Jaz pa nisem odnehala. Prepričana sem bila, da me tam čaka nekaj posebnega. Prepričana sem bila, da imam z Irsko neko duhovno vez … In ko so mi vsi okoli mene govorili, da ni mogoče - sem jim dokazala, da JE VSE mogoče!

In sem obiskala Irsko, mojo veliko ljubezen. Šla sem tja in našla točno to, kar sem pričakovala. Našla sem moj duhovni mir. Našla sem nove prijatelje. Našla sem mojo ljubezen. Sicer sem morala iti tja kar TRIKRAT, preden je IRSKA k sebi poklicala še njega. Tistega pravega, ki sicer ni Irec , je pa ljubezen mojega življenja.

Po tem usodnem srečanju je dobil 3. marec popolnoma nove razsežnosti. 3. marec - rojstni dan mojega fanta (prve 3 leta in pol), rojstni dan mojega zaročenca (naslednje leto in pol) in rojstni dan mojega moža (zadnje leto). To je tisti fant, ki danes praznuje 30 let in ki je popolnoma ustrezal mojim zahtevam o idealnem partnerju, ki sem jih zapisala v moj dnevnik kakih 5 let preden sva se spoznala. Pa so mi rekli, da sem izbirčna. Da iščem popolnost. Da imam previsoke kriterije. Sem jih imela res? Ali sem samo točno vedela kaj hočem in sem to tudi dobila?

Danes praznuje tisti fant, ki me lahko vedno spravi v smeh … Ki skrbi, da je moje življenje veliko bolj spontano in sproščeno, kot bi bilo sicer. Tisti, ki skrbi, da ne postanem prevelik deloholik ali prevelik zapečkar. Družaben, nasmejan in izjemno komunikativen fant, ki me neprestano spodbuja, da v sebi odkrijem vse tiste razsežnosti, o katerih si nisem niti drznila misliti. Tisti, ki mi daje podporo ravno tam, kjer jo potrebujem. Tisti, ki je zaradi svojih diplomatskih sposobnosti moj tiskovni predstavnik. Tisti, ki je POPOLN ZAME!

Tisti, ki se je rodil pred 30-imi leti na drugi strani atlantskega oceana in so mu dali ime Carlos. Po Carlosu Gardelu. Tisti Carlos Carlitos, ki se je rodil točno 113 let za mojim pradedkom, možem moje prababice …

Hja, 3. marec. Poseben datum. Že 143 let … Se morda kdo tam zgodaj heca z nama ali … ali so zadeve zelo preproste … in pota Gospodova presenetljiva … ?

Kakorkoli že … VSE NAJBOLJŠE, AMORČEK!