Dragi dnevnik … :-)

Pred (več) dnevi smo se vrnili iz potepanja po (nekaterih) evropskih prestolnicah. Bilo je lepo in zanimivo, vendar moram že takoj določene stvari razčistit:

• Za določene stvari sem enostavno … PRESTARA!

Ej, tako pač je. So minili cajti, ko sem naravnost uživala v backpackerskih dogodivščinah - deljenje sobe z dvajset drugimi ljudmi (ali pa spanje na letališču!), tekanje po tujih mestih (ker za prevoz pa res ne bomo dajali, če ni skrajno nujno!), sporazumevanje z domačini v mednarodnem jeziku mahajočih rok … Ne, to je za mano. Sedaj mi paše, da smo v lastni sobi s svojo kopalnico, da imamo karto za vsa mestna prevozna sredstva in da folk vsaj za silo govori nek mednarodni jezik …

• Vzburjenje, ki ga da neznano mesto ni več prijetno vznemirljivo, temveč je preprosto le stres. Brez olajšav.

Zato je treba ta stres čimbolj omilit - hotel razmeroma blizu centra mesta je že korak v pravo smer (ne pa, kot sem šla s prijateljico na Irskem v hostel bogu za hrbtom, samo zato, da bi prišparale 2 funta!! ). Javni prevoz mora biti dovolj dostojen (in blizu), da si lahko normalno splaniraš pot v hotel tudi pozno zvečer.

• Potovalne agencije niso takoooo zelo slaba ideja, kot sem mislila v zlatih letih mojega najstništva in še nekoliko dlje.

Nenazadnje je čist prijetno, da nekdo drugi zrihta hotel. Ali pa, da nekdo drugi preštudira kaj bi si bilo vredno ogledat in te tja samo pelje, ti pokaže in razoži …

• Potovanje zaradi potovanja samega - ne hvala!

Saj sem že po mojem prvem samostojnem potovanju rekla … “ko imaš enkrat tako lepo življenjsko izkušnjo, kot je bila zame Irska, potem je Eifflov stolp samo še kup železa” … Če me razumete. Nikoli nisem bila privrženec znamenitosti ali pa večanja spiska mest in krajev, ki sem jih že obiskala. Meni je bila na prvem mestu pomembna izkušnja v povezavi z ljudmi, ki sem jih spoznala (ali želela spoznati) na poti in izkušnja v povezavi s spoznavanjem same sebe. Sedaj … sedaj pa se mi ne da več (načrtno in po tekočem traku) spoznavat novega folka. Tistega ta nabolj posebnega, ki sem ga iskala sem namreč že našla …

• Pilar in Carlitos sta imela prav: Copati so NUJA! Če jih vzameš s sabo na potovanje, ne moreš zgrešit! In tle smo si s Čehi na isti valovni dolžini!

No, to so moja globoka spoznanja, ki sem jih prinesla iz 10 dnevnega potepanja … Ostalo pa naslednjič!