Dragi dnevnik … :-)

Pa nekaj o knjigah, ki sem jih prebrala … To knjigo sem odkrila enkrat v najstniških letih, na domači knjižni polici. K nam je prišla preko kluba Svet knjige …

“V tem svojem delu pisatelj prikliče iz prihodnosti, točneje iz leta 2140, v današnji čas tri ljudi: profesorja zgodovine Davida in Margareto in njuno odraslo hčero Katarino. Da ne bo nesporazuma: to je bil pohod iz zdrave, urejene, snažne prihodnosti v njej docela nasprotno nezdravo sodobnost.”

Ko sem jo prvič prebrala, sem bila navdušena. Spomnim se kako sem letela k mami z “kaj pa če je vse res? Poglej kako je napisano! Lahko bi bilo res!” Ja, to je element, ki me še danes prepriča. Tisti kaj pa, če je vse res efekt (pri tem ne mislim na reklamo za Hopla!).

Pred časom sem jo prebrala še enkrat. Ker dobro knjigo je fajn večkrat prebrat. In sedaj razumem … razumem zakaj je na seznamu za bralno značko 7. razreda. Zgodba je še vedno zanimiva in resničnosti efekt je še vedno prisoten … Ampak tokrat me je zmotil slog … Saj ne, da je kaj narobe z njim. Samo prerasla sem ga. Sedaj bi želela bolj dodelano zgodbo. Bolj zahtevno. Isti okvirji, samo bolj zahtevno.

Ampak vseeno … zanimivo, sproščujoče. Nima pa istega efekta kot pred desetletjem ….