Evrovizija, LeRoyi, 1. obletnica poroke …
… kaj imajo skupnega? Vsi so se dogajali pretekli vikend. 
Pretekli vikend, ko je očitno cela Slovenija spremljala Evrovizijo (zakaj že?!) sva s Carlitosom preživela v Zasavju. Obdana z zelenjem sva praznovala najino prvo obletnico poroke.
Tako sva sva šla pogledat “najin” slap, se odpravila na Kum (in prišla le do Podkuma 
), predvsem pa sva počivala in zdravila Carlitosovo alergijo na prosti čas. Ja, enim dela problem cvetni prah, drugim prosti čas …
V soboto zvečer, kot sem v blogu tudi napovedala, pa sem imela predstavitev LeRoyevih na literarnem večeru v vasi Svibno, blizu Radeč. Kar je bilo zelo pripravno … Če bi se pravočasno spomnila, bi še ostrigla Carlitosa pri “najini” frizerki Špeli. Tako bi res izkoristila vikend v polno (ja, nekateri smo radi zelo učinkoviti! ). Ampak sva prepozno zvedela, da Špela sedaj frizira v Podkumu. 
Carlitos pa nujno potrebuje striženje …
In kakšni so splošni občutki sobotnega večera?
Odlični! Pa ne toliko zaradi moje predstavitve. Bistvena so bila vprašanj tistih, ki so že prebrali knjigo, njihova mnenja in komentarji. Obilica smeha in vse kar se je zgodilo tisti večer. Ne le v “dvorani”, tudi na travniku pri čebelnjaku. Bila je res čudovita izkušnja. Sproščenost, sprejetost, toplina, dobra energija, dobri ljudje, ljudska pesem … Saj je težko opisati, ker besede enostavno ne morejo naslikati tistega posebnega občutja. Občutja sreče … Zato pa lahko rečem, da je bil večer res izjemen in moji LeRoyevi so bili le en delček te čudovite zgodbe.
No, nekoliko je pripomoglo tudi to, da sva si z organizatorko Tatjano, po ne vem kakšnem naključju (aja, ne verjamem v naključja!) podobni … Vsaj tako pravijo. Celo moja mama naju je enkrat zamenjala … na DVDju od moje poroke!!! Mislim, no, mama … jaz sem tista v beli poročni obleki!!! 
No, pa da ne pozabim lepe pesmi, ki so nama jo zapeli v naravi. Pa šopka ivanjščic … Mmmmm. Okusni piškoti (ki jih nikakor ni hotelo zmanjkat! 
), odlična voda iz domačega izvira … Res, izjemna izkušnja. Ko bi jih le bilo več podobnih dogodkov v mojem življenju …
Hvala Tatjana, hvala Marija, hvala Kulturno turističnemu rekreacijskemu centru Radeče, hvala bralnemu krožku Radeče, hvala gozdarjem in čebelarjem 
in nasploh hvala vsem, ki sem jih imela priložnost tisti večer spoznati! Čudoviti ste (bili)!
PS. Kar pa se tiče komentarjev in mnenj bralcev LeRoyevih … če bom dobila njihovo privolitev, bom njihov prispevek dala na spletno stran. In mislim, da kar v zvočni obliki, saj je Carlitos vse snemal. Ja, imam dokaze! Ne morete več vzet besed nazaj!!
Me veseli, da ste užival v Radečah. Jst sem dejansko bila na poti tja pa sem se zelo nepričakovano izgubila čist na koncu od Svibnega naprej tako, da bi verjetno v končni fazi zamudila.
Ja, sj mi je ful neprijetno, sam kaj čem. Tut izgubit se je enkrat treba, hehe.
Joj, škoda, da ni ratalo. Pa tako blizu si bila. Ampak je bila res odlična izkušnja … Vsaj z moje strani.
Oj ta naš čas, kam bežiš in nam ne dovoliš opraviti vsega…
Danes, ko sem zopet sedela med krožkarji, sem se zopet spomnila tiste naše nepozabne sobote. Ksenija, iskrene čestitke tudi tebi in Carlitosu - bila sta razlog za naše srečanje. In povod v čudovit večer. Člani Bralnega ŠK ob krušni peči smo bili tisti, ki smo začrtali večer in prepustili dogodek spontanosti.
Uspelo nam je! Vsem skupaj (cca 30 nas je bilo) je uspelo, da smo doživeli tisto, kar smo si želeli. Ob dogodku smo se spomnili naše brezčasnosti in ozavestili naše misli, da moramo “hraniti naše duše”.
Osebno sem ta dan posrkala ogromno energije, kot sem si želela za vse obiskovalce in zase ter tudi dosegla: “Sem nafilala baterije!”
In naj vsem, ki ste ta večer zamudili sporočim, da bosta Ksenija in Carlitos med nami tudi drugo leto praznovala svojo obletnico poroke - tedaj že drugo! Smo se kar dogovorili! Ksenija že piše drugo knjigo in mi že kujemo presenečenja za neponovljiv večer poln enegrije in osebnih sporočil za delo v naprej. Carlitos
vsega pa vendarle ne povemo - kajne?!
Naj tudi na naše nadaljnje sodelovanje rečemo: “Naj medi” kot so med nas vnesli pozdrav čebelarji neslednji dan na dogodku “V Svibnem je res lepo - Darovi čebel”
Knjige še nisem prebrala, pa jo definitivno bom…! Vem, da sem nekje že prebrala novičko o njeni izdaji, vendar nisem bila pozorna na to, da ne gre (spet) za prevod, ampak za “original”… Na blog sem priletela s Pozitivk, kjer sem prebrala izkušnjo s Skrivnostjo. Zelo vzpodbudno za vse, ki (še) dvomimo o njej… Nekdo bi moral tudi v našem kraju “ustanoviti” bralni krožek in povabiti… naprimer avtorico Prekletstva družine LeRoy…? Ampak kako…?
Meri, pozdravljena na blogu! Ja, moja knjga je “original”, ampak delamo pa na prevodu …
Drgači pa nimaš kaj dvomit o Skrivnosti!! Rajši začni prakticirat čim prej … Sej, iskreno povedano, meni se čudeži ne dogajajo (vsaj ne bolj, kot so se mi prej 
), ampak vse se začne lažje odvijat … Veš kaj hočeš in to dobiš. Če pa to povežeš še s hvaležnostjo in blagoslavljanjem vseh ljudi s katerimi prihajaš v stik … svet nenadoma postane resnično rožnat.
Ko pa boste ustanovili bralni krožek, pa mi kar pošlji mail. Se bomo kaj zmenili …
Tatjana, kako naj bi bilo naslednje leto? Imam občutek, da ne vem vsega.
Sicer sem slišala, da sta se, Marija in Carlitos nekaj dogovarjala, sam ne v zvezi z mojo (novo) knjigo …. Ker glede na to kako kaže sedaj, bo kar trajalo preden bo “Gospa v črnem” ugledala luč dneva. No, to je delovni naslov …
Kako daleč smo s prevodom…?
Meri, v besedah Ata Smrka: “Daleč, daleč …”
Trenutno je prevod ostal na stranskem tiru zaradi preobilice ostalih aktivnosti. Ampak bo. Gotovo bo. Sam vse ob svojem času …