Dragi dnevnik … :-)

Ja, po začetnem kolebanju pred pol leta (ali je morda preteklo vmes še več vode), sem sedaj tudi jaz uradno HOOKED. Pa ne, da sem obsedena, pa da ne morem živet od tega, ampak enostavno … fejsbuk je pač koristna stvarca.

Nekaj plusov:

• bolj poceni kot SMS dopisovanje, kaj šele klepetanje po telefonu
• sploh pa … tisti, ki “nismo od telefona” nam je klepetanje po tisti sevalni mašini popolnoma odveč (najboljš se počutim, ko je par metrov stran od mene je je čisto in popolnoma tiho)
• ne čutiš se obvezen, da takoj odgovoriš na kak komentar (ker pač na netu naj ne bi stalno visel, medtem ko se dandanes pričakuje, da boš imel GSM stalno ob sebi in če ni odgovora na SMS v pol ure, v skrajnem pa v eni uri, si že ignorant. Če pa se ne javiš ali pa odgovoriš na telefonski klic pa je itak popolnoma nesprejemljivo.)
• lahko spet navežeš stike z osebami s katerimi bi stik sicer na veke vekomaj izgubil … ker pač, z vsemi se pač ne moraš dobivat osebno, maili zahtevajo vseeno nek dopisovalski bonton, na Facebook pa se ustaviš samo zato, da pozdraviš folk, morda komentiraš neko njihovo sliko ali pa status …
• spet lahko navežeš stike z osebami, ki živijo daleč, daleč proč ali osebami, ki so tako daleč iz tvoje preteklosti, da bi skoraj pozabil kako izgledajo, če ne bi na Facebook odkril njihovega imena in slike
• lahko mirno igrnoriraš cel miljon tistih povabil za številne aplikacije in nihče ne bo tega vedel
• si napaseš firbec z znanjem kaj se dogaja v življenju drugih in ko jih enkrat srečaš mimogrede na ulici, ti jih ni nerodno pozdravit (v stilu: “Kaj pa, če sploh ne ve več kdo sem????”), temveč se lahko celo pogovarjaš z njimi o njihovem življenju (ljudje imajo itak vedno radi to, da jih postaviš v središče ).
• Nič več tistih: “Živjo. Kako si? Sej se še kdaj vidimo. Čau.” Zdej je maneverski prostor veliko bolj širok: “Uuuuu, sem videla tisto sliko. Ja kje si pa bla? Ma vidim, da imaš že froce, itd.”

Asocialnost? Ma daj … Jaz sem bolj družabna, kot sem bila kdajkoli prej …