Dragi dnevnik … :-)

Včeraj sem bila na koncertu najmlajšega izmed Kelly familije – Angela Kelly, ki se je odvijal v dvorani mini teatra na gradu v Ljubljani.

Moram priznati, da nisem pričakovala dosti. Njegovih pesmi namreč ne poznam, poleg tega pa se vse manj nagibam k rock pesmim, da ne govorim o tem, da zadnje čase nadvse cenim tišino in mir. Kljub temu pa sem kupila karto (in to že skoraj pol leta nazaj), predvsem zaradi nostalgije in najstniških sanj. Videti enega izmed Kellyjevih (ponovno) v živo, 12 let pozneje … Ja, zakaj pa ne? Pravijo, da nikoli ni prepozno.

Ena izmed Angelovih pesmi, meni sicer boljša v “unplugged” verziji, z zelo zanimivo in osebno zgodbo v ozadnju … ne bom jo ponavljala. Če jo boste želeli slišat, boste enostavno morali it na njegov koncert! Ali pa vprašat koga, ki vam bo hotel povedat …

Sicer Paddyjeva pesem, ki pa jo je zapel tudi Angelo na koncertu in moram reči, da je to dobro opravil. Besedilo je res enkratno … Za vse naše brate in sestre … Evo, Maja. Tale je zate!

Kot sem rekla, nisem veliko pričakovala. In verjetno sem bila prav zato tako zelo presenečena. Ok, nisem glasbenica (na žalost! ) in ne bi mogla komentirat iz glasbenega ali vokalnega vidika, vendar pa je za moj okus dobro pel. Tudi izbor pesmi je bil čudovit … še posebej za mojo irsko dušo z Only our rivers run free in Danny boy.

Nekaterih (njegovih) pesmi sicer res nisem poznala, vendar pa to ni bilo zelo pomembno, ker ni bilo drugih inštrumentov kot pa kitara in njegov glas. Odlična odločitev! Zato sem tudi lahko brez problema sledila besedilom. Da ne govorim o tem, da je skoraj za vsako pesem naredil (bolj ali manj humorističen) uvod in z njim povedal zakaj je izbral to pesem, kako je nastala in kdaj … Kar je definitivno vplivalo tudi na intimnejše vzdušje na koncertu. Pa to, da je bilo na koncertu samo 100 ljudi, je tudi velika plus točka.

Bil je torej res kvaliteten koncert.

Ja, punce sicer niso padale v nezavest (čeprav se mi je včasih zazdelo, da je kateri malo manjkalo), nekatere so tudi bile -vsaj za moj okus- malo preveč glasne (ok, so hotele pokazat kako dobro poznajo njegove pesmi, vendar za neko intimno atmosfero stotih ljudi, se mi to ni zdelo najbolj primerno, večina nas je namreč prišla poslušat Angela in ne njih), ampak v splošnem sem pa bila zelo zadovoljna. Tudi zaradi družbe s katero sem prišla na koncert!

Po dveh urah lepih pesmi in zanimivih zgodb, smeha in dobre volje, smo imeli še priložnost (in to čisto vsi!), da se z Angelom slikamo in dobimo avtogram. In s tem so se mi uresničile moje najstniške sanje … Slikat se z enim do Kellyjevih!!! Madonca! če bi se mi to zgodilo kakih 12 let nazaj, bi bila jaz tista, ki bi padla v nezavest! Mislim … noro!!!

Ok, moram priznat, da tudi 12 let pozneje nisem bila ravno ravnodušna. Vseeno je to eno doživetje. Res je on človek kot vsi drugi, vendar pa je hkrati tudi del tvoje osebne zgodovine (in osebne zgodovine polovice ženske generacije v Evropi ), ki je bila v tistem času pač zelo zelo intenzivna. S tem so bila povezana številna čustva in številne sanje. Do tega enostavno ne moreš biti ravnodušen, pa čeprav prihaja z 12 letno zamudo …

Tako, da moram rečt, da sem vesela. Včeraj sem imela lepo izkušnjo, ki je bila vredna precej več kot 20 EUR (sem slišala, da so eni preprodajali karte za 40 EUR!!!).