Dragi dnevnik … :-)

Družinski prijatelj mi je za prevajanje iz slovenščine v angleščino svetoval uporabo Googla. O tem, kako so se obnesli drugi spletni prevajalci pri prevajanju prvega odstavka knjige Prekletstvo dužine LeRoy sem že pisala. Vendar pa nisem želela vreči tudi vsemogočnega Googla v isti koš, dokler ga ne stestiram.

Da bom lahko utemeljeno kritizirala, sem ga torej šla postavit pred teeeežko preizkušnjo. Pa kopiram prve tri odstavke s prve strani knjige Prekletstvo družine Leroy (moram priznati, da me je zeloooo zanimalo ali se bo ponovno kje pojavil tisti patulous stink, ki mi ga je ponudil InterTran. ) :

Nenadoma se je popolnoma zasopel znašel na koncu slepe ulice. Bila je temna in ozka, po njej je zeval smrad po žgočem mesu, ki je prihajal od neznano kod.

„Proč moram,“ ga je prešinilo, vendar trenutek prepozno. Iz slepe ulice ni bilo več izhoda. Visoke lesene hiše, ki so ga obkrožale, so zajeli žareče rumeni ognjeni zublji. Okoli sebe je slišal presketanje in v eni izmed hiš se je udala streha. Tedaj mu je bilo jasno, da nikogar ne išče, kot je morda mislil minuto poprej. Ne, pred nečim mora bežati, vendar pa sam pri sebi ve, da ne more ubežati. Tisto, karkoli že je, ga bo našlo. Zagotovo.

„Gwilym …“ se je iz ene izmed ognjenih hiš oglasil droben prestrašen glasek. „Gwilym …“ Sledil bi mu, naravnost v ognjene zublje, če se ne bi že v naslednjem trenutku spremenil v glas poln groze: „GWILYM!! GWILYM!!!“

In kaj mi je kot angleščino ponudil predragi Google?

Suddenly it was completely zasopel found at the end of gridlock. It was a dark and narrow, after the eval smell (aha, “eval smell”, to pa je nekaj novega) after žgočem meat that has come from the unknown codes (khm … neznane kode?!).

“Why was I have to,” the prešinilo, but a moment too late (ja, moram priznati, da tudi mene kdaj prešine “why was I have to”. It happens to the best of us …). From impasse was no longer exits. High wooden houses that are ga obkrožale, captured by the incandescent yellow fire zublji. Around him he heard presketanje and in one of the houses was married roof (aaa? poročena streha?! sem morala it prav preverit kaj sem imela v mislih, ko sem pisala o poročeni strehi … ).

Then it was clear that nobody is looking, as you may think a minute before. No, something must be running before, but I know for myself that it can not escape. That, whatever it is, it will be found. Definitely (Ja, se strinjam. Definitivno. ).

“Gwilym …” is from one of the fire houses dropped by a tiny frightened glasek. “Gwilym …” He followed him, straight into the fire zublje, if not already in the next moment turned into a voice full of horror: “GWILYM! GWILYM!”

Ahm … a moram prav napisat, da me Google ni prepričal?

Moram pa priznat, da se je med branjem tega neposrečenega prevoda v meni prižgala krativna iskrica … Iz firbca sem ta preveden tekst prevedla nazaj v slovenščino, da bi videla ali bom še prepoznala mojo knjigo …

Presojo prepustim vam …

Nenadoma se je popolnoma zasopel najdete na koncu slepe ulice. To je bil temen in ozek, po eval smrad po žgočem mesu, ki je prišel od neznano kod.

“Zakaj sem moral,” je prešinilo, vendar malo prepozno. Iz slepe ulice, ni bil več izhodi. High lesenih hiš, ki so ga obkrožale, zajeto v žareče rumene požara zublji. Okoli njega je slišal presketanje in v enem od hiše je bila poročena streho.

Takrat je bilo jasno, da nihče ne želi videti, kot si mislite minuto pred. Ne, nekaj mora biti pred vožnjo, ampak vem za sebe, da ne more uiti. To, kar se je zgodilo, se bo ugotovilo. Definitivno. (Svetsko! Bi kar dala med moje najljubše citate.)

“Gwilym …” je iz enega od požarnih hiš padla za majhen prestrašen glasek. “Gwilym …” On mu je sledila, naravnost v ogenj zublje, če ne že v naslednjem trenutku obrne na glas popolne groze: “GWILYM! GWILYM!”

Sej pravim … med high hišami, požarnimi hišami in poročenimi hišami, so neusmiljeno vztrajali pri imenu Gwilym … vsaka jim čast!

Sej res ni sile, ampak za mal dobre volje pa je vseeno poskrbel tale Google. Sej pravijo … vsaka reč je za nekaj dobra.