prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: o vodi iz pipe in ustekleničeni vodi
Pred meseci sem dobila tale mail in želela bi ga deliti z vami. Da boste vedeli, da je naša voda iz pipe še vedno najboljša!!! Pod zapis je podpisana prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, če pa pobrskate malo po internetu izveste, da je to “slovenska klimatologinja, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predstojnica Katedre za agrometeorologijo in članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi. V Sloveniji velja za eno izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb.” VIR
Voda iz pipe? Zakaj pa ne!
EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte?
Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend v Slovenijo prenesel iz tujine, saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.
A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.
Pa začnimo z denarjem!
Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo.
Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000-krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.
Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?
Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, določa pravilnik o pitni vodi (Ur. I. 19/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.
Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest >odkrili< najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice.
Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno.
Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje.
Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.
Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje.
Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA na primer cenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte.
Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj
Nimam pojma, kakšna je kvaliteta vode v pipah in kakšna v plastenkah. Iz prakse pa je tako: otrokoma s hudimi prebavnimi težavami so se stvari drastično izboljšale po začetku oporabe stekleničene vode. Je bil še en faktor, a vendar preveliko naključje…
lpM
Grozljivo…
Potrebno je še nekaj drugega pogledati. Ustekleničena voda, sploh v balonih, je ponavadi ponujena in to v neposredni bližini delovnega mesta. Med tem, ko tista iz pip, je ponavadi malce bolj oddaljena.
Saj se ni problem sprehoditi, problem je, ker se ne spomniš. Če pa greš mimo balona se pa spomniš in natočiš. In tako spiješ več (iz balona), če ga pa ne bi bilo, pa vprašanje, če bi sploh kaj spil. Tako da ni to le negativno.
In podobno je recimo na poti.
mitko: morda se je pri tebi treba tudi vprašat katera ustekleničena voda in katera voda iz pipe … Nekatere ustekleničene vode namreč so izvirske in nekatere vode iz pipe niso med najbolj čistimi.
(jm): jaz sem rešila zadeve takole, da sem si v službo prinesla steklen vrč, ki ga zjutraj napolnim z dvema litroma vode in si ga nesem na mizo ter počasi pijem … Res pa je, da nisem začela s tem zaradi kakih okoljevarstvenih pomislekov, ampak zaradi lastnega zdravja, ker sem slišala, da plastika spušča v vodo strupene kemikalije. Moram rečt, da od takrat popijem res veliko tekočine. Zaradi “lenobe” imam tudi pol litersko šalco za čaj … Da ko si naredim čaj, sem s tistim pol litra dobra za kake 2 ali 3 ure.
Drugače pa ja, če sem na poti, ne bom nosila steklene flaše s sabo …
Al pa če se znajdem dehidrirana sredi mesta, bom kupila plastenko vode. Ampak vse to je izjemoma. Praviloma pa imam svoj vrček vode ob računalniku in veliko pol litersko šalco zraven. 
Za Lučko bogataj:
Živijo!
Pišem vam v zvezi z vašim člankom o pitni in ustekleničeni vodi – http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/. Povedali ste: “ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte”. Prosil bi vas za vire in račune, kjer ste prišli do teh rezultatov, ker se mi po kmečki pameti cifra niti najmanj ne izide. Menim, da ste se nekje pri izračunu zmotili.
Pravilen podatek – Sodček nafte – Oil barrel: 42 US gallons, 158,9873 litres, or 34.97231575 Imperial (UK) gallons (tako pravi Wikipedia). Povedali ste: “Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.” To bi pomenilo, da za 1 enolitrsko plastenko porabimo 1/1760 = 5,6818 e-4 soda nafte, oziroma (5,6818 e-4) * 158,9873 = 0,09 litrov nafte. Tovarne običajno uporabljajo kurilno olje, ki pa stane trenutno na Petrolu 0.579 € / liter (http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125). Kolikšen strošek bi imela tovarna s to plastenko, če upoštevamo zgolj porabo nafte? Za 1 enolitrsko plastenko bi dala tovarna 0.579 € * 0.09 litrov porabljene nafte = 0,0523 €.
Torej, imava pomembno cifro. Tovarna bi dala za 1 enolitrsko plastenko za porabljeno nafto 0.0523 €. Vi ste povedali, da se za 1 enolitrsko plastenko porabi 0.25 l nafte. Ker se 0.09 litrov porabi za proizvodnjo, bi to pomenilo, da se ostali del (0.25 l – 0.09 l = 0.16 l) porabi predvsem za nafto, ki je pokurimo pri prevozu plastenk. Ta pa je mnogo dražja. Za proizvodnjo se porabi zgolj 36% vse porabljene nafte. Koliko pa bi nas stal prevoz plastenk, če računamo, da se porabi 0.16 l nafte na plastenko? Poglejmo si.
Problem je v tem, da kurilno olje uporabljajo le tovarne, prevozniki pa uporabljajo bencin ali disel, kjer 1 liter stane več kot 1 € (http://www.petrol.si/index.php?sv_path=98,104). Poenostavimo izračun in recimo, da stane liter goriva 1 €. 0.16 litra goriva bi nas prišlo 0,16 €. K temu prištejmo še 0.0523 € za porabljeno nafto pri proizvodnji. Skupaj je to 0,2123 €. Rezultat: Samo za nafto, ki se porabi pri proizvodnji plastenk in za prevoz plastenk, bi morali odšteti naftnim posredovalcem 0,2123 €. Pomislimo, da Merkator prodaja svojo Mercator vodo za 0,19 €/ liter. Če bi bili vaši podatki pravi, bi Mercator šel za vsako prodano vodo za več kot 2 centa v minus.
Zdaj pa poglejmo, kako je vaše podatke uporabila Umanotera na strani http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=11572. Navajajo, da 1 m^3 ustekleničene vode stane povprečno 280 €, oziroma 1 liter stane 0,28 €. Ker bi šlo, če pri izračunih upoštevam vaše podatke, 0,2123 € samo za gorivo pri proizvodnji in pri prevozu, lahko na enem litru ustekleničene vode preostala (tisti, ki ne služijo z gorivom) veriga delavcev in prodajalcev zasluži 0,28 € – 0,2123 € = 0,0677 €. Torej, od 280 €, kolikor dajo potrošniki za 1 m^3 ustekleničene vode, si porazdelijo 67,7 € (zanemarimo 1,24 €, kolikor po besedah Umanotere stane liter vode) naslednji: - tovarna plastenk - prevozniki plastenk - prodajalci plastenk - ostali
Običajno je tako, da cirka 30% od prodajnega produkta (ustekleničene vode = plastenk) vzame prodajalec končnega produkta (Tuš, Merkator, Spar, Hofer,…). Četudi bi se tovarne plastenk in prevozniki odpovedali zaslužku, bi supermarketi dobili zgolj 67,7 € / 280 € = 24 %. Cifra se ne izide. V Merkatorju npr. je ena najcenejših vod iz plastenke kar Mercator voda – 0,19 € / liter (http://potrosniskiportal.si/products/683/mercator-voda-izvirska-negazirana-voda-v-plastenki), preostale so veliko (tudi več kot dvakrat) dražje. Umanoterin podatek ,da 1 m^3 litrov vode v povprečju stane 280 €, je torej dober približek. To pomeni, da so napačni podatki z vaše strani.
Po kakšnih izračunih ste prišli do tega, da za litrsko plastenko porabimo 0.25 l nafte? Menite, da tovarnam in prevoznikom nafto šenkajo?
– lp,
Boris
Uffff, Boris … To bi bilo pa dobro pogooglat za njen mail, ker en mal dvomim, da bere moj blog.
[...] Ksenija [...]
odgovor Borisu: taka logika računanja ne zdrži; danes je pogosto, da je končna cena produkta dosti nižja od cene materiala, ki jo sestavlja. Najbolj radikalno je to na trgu porabniške elektronike (računalniki, mp3 playerji), kjer ceno določa samo trg. Poglejte računalniški napajalnik; samo trafo, ki ga najdete notri, v trgovini z elektroniko stane več kot pa cela enota na EnaA. Kaj šele, da cena bakra v bakreni žici na trafotu verjetno dosega ceno celega napajalnika … Naj se še tako zdi, da današnja ekonomija dela profit, dejansko zaostrena konkurenca podjetja peha v to, da delajo izgubo (ki jo plačuje “tretji svet”). Ker so naravni viri v glavnem zastonj ali podcenjeni, to pomeni, da se z njimi ravna do konca razsipno.