<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
		>
<channel>
	<title>Komentarji na prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: o vodi iz pipe in ustekleničeni vodi</title>
	<atom:link href="http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/</link>
	<description>Vsakdanje življenje med Vipavsko dolino, Ljubljansko kotlino in Buenos Airesom.</description>
	<lastBuildDate>Mon, 06 Feb 2012 05:48:59 +0000</lastBuildDate>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.2.1</generator>
	<item>
		<title>Avtor: pJernej</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-1034</link>
		<dc:creator>pJernej</dc:creator>
		<pubDate>Sat, 06 Feb 2010 15:02:27 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-1034</guid>
		<description>&lt;p&gt;odgovor Borisu: 
taka logika računanja ne zdrži; danes je pogosto, da je končna cena produkta dosti nižja od cene materiala, ki jo sestavlja. Najbolj radikalno je to na trgu porabniške elektronike (računalniki, mp3 playerji), kjer ceno določa samo trg. Poglejte računalniški napajalnik; samo trafo, ki ga najdete notri, v trgovini z elektroniko stane več kot pa cela enota na EnaA. Kaj šele, da cena bakra v bakreni žici na trafotu verjetno dosega ceno celega napajalnika ... Naj se še tako zdi, da današnja ekonomija dela profit, dejansko zaostrena konkurenca podjetja peha v to, da delajo izgubo (ki jo plačuje &quot;tretji svet&quot;). Ker so naravni viri v glavnem zastonj ali podcenjeni, to pomeni, da se z njimi ravna do konca razsipno.&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>odgovor Borisu: 
taka logika računanja ne zdrži; danes je pogosto, da je končna cena produkta dosti nižja od cene materiala, ki jo sestavlja. Najbolj radikalno je to na trgu porabniške elektronike (računalniki, mp3 playerji), kjer ceno določa samo trg. Poglejte računalniški napajalnik; samo trafo, ki ga najdete notri, v trgovini z elektroniko stane več kot pa cela enota na EnaA. Kaj šele, da cena bakra v bakreni žici na trafotu verjetno dosega ceno celega napajalnika &#8230; Naj se še tako zdi, da današnja ekonomija dela profit, dejansko zaostrena konkurenca podjetja peha v to, da delajo izgubo (ki jo plačuje &#8220;tretji svet&#8221;). Ker so naravni viri v glavnem zastonj ali podcenjeni, to pomeni, da se z njimi ravna do konca razsipno.</p>]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Avtor: Marko Pavlišič - jeanmark - Voda ali &#8220;voda&#8221; &#124; Najboljši blog: Kar tko mal</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-1021</link>
		<dc:creator>Marko Pavlišič - jeanmark - Voda ali &#8220;voda&#8221; &#124; Najboljši blog: Kar tko mal</dc:creator>
		<pubDate>Sat, 16 Jan 2010 14:15:18 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-1021</guid>
		<description>&lt;p&gt;[...] Ksenija [...]&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>[...] Ksenija [...]</p>]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Avtor: Ksenija</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-770</link>
		<dc:creator>Ksenija</dc:creator>
		<pubDate>Sat, 10 Oct 2009 20:19:36 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-770</guid>
		<description>&lt;p&gt;Uffff, Boris ... To bi bilo pa dobro pogooglat za njen mail, ker en mal dvomim, da bere moj blog.  ;-)&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Uffff, Boris &#8230; To bi bilo pa dobro pogooglat za njen mail, ker en mal dvomim, da bere moj blog.  <img src='http://ksenija.argentinaslovenia.com/wp-includes/images/smilies/icon_wink.gif' alt=';-)' class='wp-smiley' /> </p>]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Avtor: Boris Turk</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-748</link>
		<dc:creator>Boris Turk</dc:creator>
		<pubDate>Wed, 23 Sep 2009 09:41:46 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-748</guid>
		<description>&lt;p&gt;Za Lučko bogataj:&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Živijo!&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pišem vam v zvezi z vašim člankom o pitni in ustekleničeni vodi - http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/.
Povedali ste: &quot;ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte&quot;. Prosil bi vas za vire in račune, kjer ste prišli do teh rezultatov, ker se mi po kmečki pameti cifra niti najmanj ne izide. Menim, da ste se nekje pri izračunu zmotili.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pravilen podatek – Sodček nafte – Oil barrel: 42 US gallons, 158,9873 litres, or 34.97231575 Imperial (UK) gallons (tako pravi Wikipedia). Povedali ste: &quot;Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.&quot; To bi pomenilo, da za 1 enolitrsko plastenko porabimo 1/1760 = 5,6818 e-4 soda nafte, oziroma (5,6818 e-4) * 158,9873 = 0,09 litrov nafte. Tovarne običajno uporabljajo kurilno olje, ki pa stane trenutno na Petrolu 0.579 € / liter (http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125).  Kolikšen strošek bi imela tovarna s to plastenko, če upoštevamo zgolj porabo nafte? Za 1 enolitrsko plastenko bi dala tovarna 0.579 € * 0.09 litrov porabljene nafte = 0,0523 €. &lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Torej, imava pomembno cifro. Tovarna bi dala za 1 enolitrsko plastenko za porabljeno nafto 0.0523 €. Vi ste povedali, da se za 1 enolitrsko plastenko porabi 0.25 l nafte. Ker se  0.09 litrov porabi  za proizvodnjo, bi to pomenilo, da se ostali del (0.25 l - 0.09 l = 0.16 l) porabi predvsem za nafto, ki je pokurimo pri prevozu plastenk. Ta pa je mnogo dražja. Za proizvodnjo se porabi zgolj 36% vse porabljene nafte. Koliko pa bi nas stal prevoz plastenk, če računamo, da se porabi 0.16 l nafte na plastenko? Poglejmo si.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Problem je v tem, da kurilno olje uporabljajo le tovarne, prevozniki pa uporabljajo bencin ali disel, kjer 1 liter stane več kot 1 € (http://www.petrol.si/index.php?sv_path=98,104). Poenostavimo izračun in recimo, da stane liter goriva 1 €. 0.16 litra goriva bi nas prišlo 0,16 €. K temu prištejmo še 0.0523 € za porabljeno nafto pri proizvodnji. Skupaj je to 0,2123 €. Rezultat: Samo za nafto, ki se porabi pri proizvodnji plastenk in za prevoz plastenk, bi morali odšteti naftnim posredovalcem 0,2123 €. Pomislimo, da Merkator prodaja svojo Mercator vodo za 0,19 €/ liter. Če bi bili vaši podatki pravi, bi Mercator šel za vsako prodano vodo za več kot 2 centa v minus.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Zdaj pa poglejmo, kako je vaše podatke uporabila Umanotera na strani http://www.umanotera.org/index.php?node=12&amp;id=11572.
Navajajo, da 1 m^3 ustekleničene vode stane povprečno 280 €, oziroma 1 liter stane 0,28 €. Ker bi šlo, če pri izračunih upoštevam vaše podatke, 0,2123 € samo za gorivo pri proizvodnji in pri prevozu, lahko na enem litru ustekleničene vode preostala (tisti, ki ne služijo z gorivom) veriga delavcev in prodajalcev zasluži 0,28 € - 0,2123 € = 0,0677 €. Torej, od 280 €, kolikor dajo potrošniki za 1 m^3 ustekleničene vode, si porazdelijo 67,7 € (zanemarimo 1,24 €, kolikor po besedah Umanotere stane liter vode) naslednji:
- tovarna plastenk
- prevozniki plastenk
- prodajalci plastenk
- ostali&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Običajno je tako, da cirka 30% od prodajnega produkta (ustekleničene vode = plastenk) vzame prodajalec končnega produkta (Tuš, Merkator, Spar, Hofer,...). Četudi bi se tovarne plastenk in prevozniki odpovedali zaslužku, bi supermarketi dobili zgolj 67,7 € / 280 € = 24 %. Cifra se ne izide. V Merkatorju npr. je ena najcenejših vod iz plastenke kar Mercator voda - 0,19 € / liter (http://potrosniskiportal.si/products/683/mercator-voda-izvirska-negazirana-voda-v-plastenki), preostale so veliko (tudi več kot dvakrat) dražje. Umanoterin podatek ,da 1 m^3 litrov vode v povprečju stane 280 €, je torej dober približek. To pomeni, da so napačni podatki z vaše strani. &lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Po kakšnih izračunih ste prišli do tega, da za litrsko plastenko porabimo 0.25 l nafte? Menite, da tovarnam in prevoznikom nafto šenkajo?&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;-- 
lp, &lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Boris&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Za Lučko bogataj:</p>

<p>Živijo!</p>

<p>Pišem vam v zvezi z vašim člankom o pitni in ustekleničeni vodi &#8211; <a href="http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/" rel="nofollow">http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/</a>.
Povedali ste: &#8220;ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte&#8221;. Prosil bi vas za vire in račune, kjer ste prišli do teh rezultatov, ker se mi po kmečki pameti cifra niti najmanj ne izide. Menim, da ste se nekje pri izračunu zmotili.</p>

<p>Pravilen podatek – Sodček nafte – Oil barrel: 42 US gallons, 158,9873 litres, or 34.97231575 Imperial (UK) gallons (tako pravi Wikipedia). Povedali ste: &#8220;Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.&#8221; To bi pomenilo, da za 1 enolitrsko plastenko porabimo 1/1760 = 5,6818 e-4 soda nafte, oziroma (5,6818 e-4) * 158,9873 = 0,09 litrov nafte. Tovarne običajno uporabljajo kurilno olje, ki pa stane trenutno na Petrolu 0.579 € / liter (<a href="http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125" rel="nofollow">http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125</a>).  Kolikšen strošek bi imela tovarna s to plastenko, če upoštevamo zgolj porabo nafte? Za 1 enolitrsko plastenko bi dala tovarna 0.579 € * 0.09 litrov porabljene nafte = 0,0523 €. </p>

<p>Torej, imava pomembno cifro. Tovarna bi dala za 1 enolitrsko plastenko za porabljeno nafto 0.0523 €. Vi ste povedali, da se za 1 enolitrsko plastenko porabi 0.25 l nafte. Ker se  0.09 litrov porabi  za proizvodnjo, bi to pomenilo, da se ostali del (0.25 l &#8211; 0.09 l = 0.16 l) porabi predvsem za nafto, ki je pokurimo pri prevozu plastenk. Ta pa je mnogo dražja. Za proizvodnjo se porabi zgolj 36% vse porabljene nafte. Koliko pa bi nas stal prevoz plastenk, če računamo, da se porabi 0.16 l nafte na plastenko? Poglejmo si.</p>

<p>Problem je v tem, da kurilno olje uporabljajo le tovarne, prevozniki pa uporabljajo bencin ali disel, kjer 1 liter stane več kot 1 € (<a href="http://www.petrol.si/index.php?sv_path=98,104" rel="nofollow">http://www.petrol.si/index.php?sv_path=98,104</a>). Poenostavimo izračun in recimo, da stane liter goriva 1 €. 0.16 litra goriva bi nas prišlo 0,16 €. K temu prištejmo še 0.0523 € za porabljeno nafto pri proizvodnji. Skupaj je to 0,2123 €. Rezultat: Samo za nafto, ki se porabi pri proizvodnji plastenk in za prevoz plastenk, bi morali odšteti naftnim posredovalcem 0,2123 €. Pomislimo, da Merkator prodaja svojo Mercator vodo za 0,19 €/ liter. Če bi bili vaši podatki pravi, bi Mercator šel za vsako prodano vodo za več kot 2 centa v minus.</p>

<p>Zdaj pa poglejmo, kako je vaše podatke uporabila Umanotera na strani <a href="http://www.umanotera.org/index.php?node=12&#038;id=11572" rel="nofollow">http://www.umanotera.org/index.php?node=12&#038;id=11572</a>.
Navajajo, da 1 m^3 ustekleničene vode stane povprečno 280 €, oziroma 1 liter stane 0,28 €. Ker bi šlo, če pri izračunih upoštevam vaše podatke, 0,2123 € samo za gorivo pri proizvodnji in pri prevozu, lahko na enem litru ustekleničene vode preostala (tisti, ki ne služijo z gorivom) veriga delavcev in prodajalcev zasluži 0,28 € &#8211; 0,2123 € = 0,0677 €. Torej, od 280 €, kolikor dajo potrošniki za 1 m^3 ustekleničene vode, si porazdelijo 67,7 € (zanemarimo 1,24 €, kolikor po besedah Umanotere stane liter vode) naslednji:
- tovarna plastenk
- prevozniki plastenk
- prodajalci plastenk
- ostali</p>

<p>Običajno je tako, da cirka 30% od prodajnega produkta (ustekleničene vode = plastenk) vzame prodajalec končnega produkta (Tuš, Merkator, Spar, Hofer,&#8230;). Četudi bi se tovarne plastenk in prevozniki odpovedali zaslužku, bi supermarketi dobili zgolj 67,7 € / 280 € = 24 %. Cifra se ne izide. V Merkatorju npr. je ena najcenejših vod iz plastenke kar Mercator voda &#8211; 0,19 € / liter (<a href="http://potrosniskiportal.si/products/683/mercator-voda-izvirska-negazirana-voda-v-plastenki" rel="nofollow">http://potrosniskiportal.si/products/683/mercator-voda-izvirska-negazirana-voda-v-plastenki</a>), preostale so veliko (tudi več kot dvakrat) dražje. Umanoterin podatek ,da 1 m^3 litrov vode v povprečju stane 280 €, je torej dober približek. To pomeni, da so napačni podatki z vaše strani. </p>

<p>Po kakšnih izračunih ste prišli do tega, da za litrsko plastenko porabimo 0.25 l nafte? Menite, da tovarnam in prevoznikom nafto šenkajo?</p>

<p>&#8211; 
lp, </p>

<p>Boris</p>]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Avtor: Ksenija</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-739</link>
		<dc:creator>Ksenija</dc:creator>
		<pubDate>Mon, 24 Aug 2009 17:36:11 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-739</guid>
		<description>&lt;p&gt;&lt;strong&gt;mitko:&lt;/strong&gt; morda se je pri tebi treba tudi vprašat katera ustekleničena voda in katera voda iz pipe ... Nekatere ustekleničene vode namreč so izvirske in nekatere vode iz pipe niso med najbolj čistimi.  &lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;(jm):&lt;/strong&gt; jaz sem rešila zadeve takole, da sem si v službo prinesla steklen vrč, ki ga zjutraj napolnim z dvema litroma vode in si ga nesem na mizo ter počasi pijem ... Res pa je, da nisem začela s tem zaradi kakih okoljevarstvenih pomislekov, ampak zaradi lastnega zdravja, ker sem slišala, da plastika spušča v vodo strupene kemikalije. Moram rečt, da od takrat popijem res veliko tekočine. 
Zaradi &quot;lenobe&quot; imam tudi pol litersko šalco za čaj ... Da ko si naredim čaj, sem s tistim pol litra dobra za kake 2 ali 3 ure. :-)&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Drugače pa ja, če sem na poti, ne bom nosila steklene flaše s sabo ...  :grin: Al pa če se znajdem dehidrirana sredi mesta, bom kupila plastenko vode. Ampak vse to je izjemoma. Praviloma pa imam svoj vrček vode ob računalniku in veliko pol litersko šalco zraven.  :razz:&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p><strong>mitko:</strong> morda se je pri tebi treba tudi vprašat katera ustekleničena voda in katera voda iz pipe &#8230; Nekatere ustekleničene vode namreč so izvirske in nekatere vode iz pipe niso med najbolj čistimi.  </p>

<p><strong>(jm):</strong> jaz sem rešila zadeve takole, da sem si v službo prinesla steklen vrč, ki ga zjutraj napolnim z dvema litroma vode in si ga nesem na mizo ter počasi pijem &#8230; Res pa je, da nisem začela s tem zaradi kakih okoljevarstvenih pomislekov, ampak zaradi lastnega zdravja, ker sem slišala, da plastika spušča v vodo strupene kemikalije. Moram rečt, da od takrat popijem res veliko tekočine. 
Zaradi &#8220;lenobe&#8221; imam tudi pol litersko šalco za čaj &#8230; Da ko si naredim čaj, sem s tistim pol litra dobra za kake 2 ali 3 ure. <img src='http://ksenija.argentinaslovenia.com/wp-includes/images/smilies/icon_smile.gif' alt=':-)' class='wp-smiley' /> </p>

<p>Drugače pa ja, če sem na poti, ne bom nosila steklene flaše s sabo &#8230;  <img src='http://ksenija.argentinaslovenia.com/wp-includes/images/smilies/icon_biggrin.gif' alt=':grin:' class='wp-smiley' />  Al pa če se znajdem dehidrirana sredi mesta, bom kupila plastenko vode. Ampak vse to je izjemoma. Praviloma pa imam svoj vrček vode ob računalniku in veliko pol litersko šalco zraven.  <img src='http://ksenija.argentinaslovenia.com/wp-includes/images/smilies/icon_razz.gif' alt=':razz:' class='wp-smiley' /> </p>]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Avtor: (jm)</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-738</link>
		<dc:creator>(jm)</dc:creator>
		<pubDate>Mon, 24 Aug 2009 11:43:43 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-738</guid>
		<description>&lt;p&gt;Potrebno je še nekaj drugega pogledati. Ustekleničena voda, sploh v balonih, je ponavadi ponujena in to v neposredni bližini delovnega mesta. Med tem, ko tista iz pip, je ponavadi malce bolj oddaljena.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Saj se ni problem sprehoditi, problem je, ker se ne spomniš. Če pa greš mimo balona se pa spomniš in natočiš. In tako spiješ več (iz balona), če ga pa ne bi bilo, pa vprašanje, če bi sploh kaj spil. Tako da ni to le negativno.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;In podobno je recimo na poti.&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Potrebno je še nekaj drugega pogledati. Ustekleničena voda, sploh v balonih, je ponavadi ponujena in to v neposredni bližini delovnega mesta. Med tem, ko tista iz pip, je ponavadi malce bolj oddaljena.</p>

<p>Saj se ni problem sprehoditi, problem je, ker se ne spomniš. Če pa greš mimo balona se pa spomniš in natočiš. In tako spiješ več (iz balona), če ga pa ne bi bilo, pa vprašanje, če bi sploh kaj spil. Tako da ni to le negativno.</p>

<p>In podobno je recimo na poti.</p>]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Avtor: Laura</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-737</link>
		<dc:creator>Laura</dc:creator>
		<pubDate>Mon, 24 Aug 2009 10:35:52 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-737</guid>
		<description>&lt;p&gt;Grozljivo... :&#124;  :shock:&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Grozljivo&#8230; <img src='http://ksenija.argentinaslovenia.com/wp-includes/images/smilies/icon_neutral.gif' alt=':|' class='wp-smiley' />   <img src='http://ksenija.argentinaslovenia.com/wp-includes/images/smilies/icon_eek.gif' alt=':shock:' class='wp-smiley' /> </p>]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Avtor: mitko</title>
		<link>http://ksenija.argentinaslovenia.com/2009/08/23/kajfez-bogataj-voda/comment-page-1/#comment-736</link>
		<dc:creator>mitko</dc:creator>
		<pubDate>Mon, 24 Aug 2009 08:21:40 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">http://ksenija.argentinaslovenia.com/?p=444#comment-736</guid>
		<description>&lt;p&gt;Nimam pojma, kakšna je kvaliteta vode v pipah in kakšna v plastenkah. Iz prakse pa je tako: otrokoma s hudimi prebavnimi težavami so se stvari drastično izboljšale po začetku oporabe stekleničene vode. Je bil še en faktor, a vendar preveliko naključje...&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;lpM&lt;/p&gt;
</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Nimam pojma, kakšna je kvaliteta vode v pipah in kakšna v plastenkah. Iz prakse pa je tako: otrokoma s hudimi prebavnimi težavami so se stvari drastično izboljšale po začetku oporabe stekleničene vode. Je bil še en faktor, a vendar preveliko naključje&#8230;</p>

<p>lpM</p>]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>

