Soda bikarbona na preizkušnji: pralni gel
Glede pralnega praška/gela nisem izbirčna. Preprosto ker zadev ne poznam, preveč agresivnih produktov ne želim kupovati in potem grem po liniji najmanjšega odpora: kupim najcenejši pralni gel – torej znamka Merkur ali Špar. Manjša pakunga, ker si vedno mislim, da se bom do naslednjič pozanimala in že dobila kaj boljšega. Zato si torej nočem delati zaloge.
Kako dobro funkcionirata Merkatorjev ali Šparov gel ne morem reči. Verjetno nista najboljša, ampak za moje potrebe sprejemljiva. Ker mi Carlitos ne komplicira ne glede vonja, ne glede morebitne (ne)mehkobe, ne kupujem nobenega mehčalca ali podobnih produktov. Baje tudi uničujejo tkanino … Odločila sem se, da jim verjamem. Ne bom pa preverjala.
Med naravnimi čistilnimi sredstvi sem vseeno poskusila pralne oreške … Kako leto in pol nazaj sem jih kupila v Kalčku. Še vedno jih imam. Ne morem se odločiti ali perejo v redu ali ne. Mislim … Pri temnem perilu se itak ne vidi. Pri svetlem pa … Ne vem … Bleščeče belo pa zagotovo ni. Sem pa ugotovila, da je rezultat pri pranju belega perila boljši, če dodam v predalček za pralni prašek še nekoliko nepogrešljive sode bikarbone.
Ko sem prejela po mailu recept za pripravo lastnega pralnega gela, ki naj bi bil hkrati gel in mehčalec, so se mi takoj zasvetile oči … Ampak … Kakšen bo rezultat?
Sestavine:
1 liter vroče vode
44g Marsejskega oz. kakršnegakoli rastlinskega mila, ki ga nastrgamo z nožem (zelo dobro se obnese milo Kernseife od Sonetta)
1/3 velike žlice sode bikarbone
10-30 kapljic eteričnega olja npr. lavanda
Jaz sem uporabila milo iz Aleppa, ki je milo zgolj iz oljčnega olja. Preveč dragoceno milo za take zadeve. Pa očitno tudi preveč blago.
Dodala sem 20 kapljic eteričnega olja, ki jih nisem nikoli več nikjer zavohala. Ne v gelu, ne na perilu. 
Priprava: Segrejemo 1 liter vroče vode, vanjo nastrgamo milo in dodamo sodo bikarbono. Pomešamo. Ko se shladi dodamo eterično olje in prelijemo v steklenico (bolje se je obnesla plastenka, ker je v steklenici gel postal pretrd, očitno s steklom reagira drugače). Pustimo vsaj par dni, potem uporabljamo kot kupljeni gel prašek za perilo. Perilo je čisto, dišeče in mehko.
Jaz sem zlila kar v izpraznjeno plastično posodo pralnega gela iz Špara. Kar dober način reciklaže, a ne? 
REZULTAT: Perilo je bilo nekam sivkasto, z nekim res čudnim vonjem. Sem naredila napako, ker sem uporabila preveč naravno in blago milo? Res pa je, da je bilo perilo po pranju mehko. Vendar premehko za moje pojme. Tako mehko, da sem imela občutek, kot da ni bilo oprano (no tudi vonj in sivina nista kaj dosti pomagala k temu občutku).
Carlitosa gel ni prepričal. Jaz sem si malo zatiskala oči. Ampak samo malo.
Sicer pa sem ugotovila kako izboljšati njegovo učinkovitost.
- ZA BELO PERILO: v predalček za pralni prašek stresem nekoliko sode bikarbone.
- ZA TEMNO PERILO: v boben dodam še 3 pralne oreške.
Torej v končni fazi zna biti kombinacija: domači gel + pralni oreški + soda bikarbona kar dobra kombinacija. 
Ampak vseeno iščem naprej … Mogoče bom drugič poskusila s tem Kernseife, da vidim ali je rezultat kaj bolj obetaven. Drugače pa imam na zalogi še en podoben recept, ki vsebuje Borax. Ampak najprej moram ugotoviti kaj Borax sploh je … 
Jaz sem ful zadovoljna s Frosch (kao ekoloskimi) praski in mehcalci… tako s cistoco, kot barvo in vonjem
Je pa res, da ce so mocnejsi madezi (mocno blato, cokolada itd.), pol jih ne sperejo 
Oreske sem probala tudi jaz, in sem vseeno dodajala Frosch mehcalec, ma, kaj pa vem… nisem bila razocarana, sam, nekaj ful zadovoljna pa tudi ne… moja sestra, ki se precej poti, je rekla, da po pranju z oreski njene majice se vedno smrdijo po svicu.