Nekaj za začetek novega leta 2010 …
To sporočilo sem dobila od moje sestrice, ki je v veselem pričakovanju in zdi se mi vreden, da ga delim s kar čim več ljudmi. Meni je dal misliti, morda bo tudi vam …
Originalen naslov pa je: MAMA
Dva otroka v trebuhu se pogovarjata:
A verjameš v življenje po rojstvu?
Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da se pripraviva na življenje po rojstvu.
To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kako bi takšno življenje izgledalo?
Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in lahko bova hodila in jedla z lastnimi usti.
To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to vendar imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.
Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, nekaj precej drugačnega kot to, na kar sva navajena.
Toda nihče se še ni vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa, življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.
No, ne vem natančno, kako izgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino MAMO. Ona bo potem skrbela za naju.
MAMA? Ti verjameš v MAMO? In kje naj bi, po tvoje, bila?
Vsepovsod okoli naju, seveda. Zahvaljujoč njej sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.
Ne verjamem! MAME nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!
Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne.
super dialog. lahko nam da misliti…
Zanimivo …………….. Otročki so res popolnoma odvisni od nas. Žal mi je za vse tiste, ki se sploh ne rodijo pod pretvezo splava.
lepo! sem prebrala pri carlitosu na FB in pršla pogledat “prevod”