Dragi dnevnik … :-)

Ta zadnjič, ko sem spet pobirala kartone okoli hiše (torej danes ) in izpod grma (hvala Bogu za grm!) povlekla naš ceneni predpražnik ter sosedovo pismo, sem se ponovno izkustveno (!) prepričala, da je burja (še vedno) del našega vsakdana.

V redu, jaz to vem … Moji sosedje, ki so dobili kak kos našega kartona pred svojimi vrati, verjetno tudi. Vsi, ki vsaj malo spremljajo TV in radio poročila, verjetno tudi. In se vprašam … kaj potem ni jasno tistim, ki so gradili hitro cesto (oziroma, ki so bili ODGOVORNI za načrte in gradnjo) čez Rebrnice?

Torej, predvidevam … to je čisto moja vipavska logika … popravite me, če sem udarila mimo, vendar … če veš, da je na določenem območju pihanje burje normalen in razmeroma pogost pojav (in to tako pogost, da je burja nekaj čisto vsakdanjega) … in če veš, da vipavska burja rada prevrača tovornjake in zanaša osebna vozila … in ti bi rad zgradil (ali pa moraš zgraditi) na tem območju cesto po kateri bodo lahko vsa vozila vozila HIIIIIITRO … in slučajno mora imeti ta cesta še en pošten klanec, ker je pač tako Bog ustvaril naše Rebrnice … Povejte mi, a sem neumna, ker mislim, da bi bi bilo razumsko, pametno in morda celo finančno sprejemljivo, če bi cesto zgradili na način, da bi jo dejansko lahko uporabljali ob našem vipavskem vsakdanu … ?

Saj samo vprašam. Kar tako. Ker je burja praktično del našega vsakdana. In ker cesta očitno ni zgrajena na način, da bi jo lahko uporabljali v našem prevetrenem vsakdanu. Saj verjamem, da se bo dalo marsikateri euro prihraniti, če se cestišče čim manj obrabi … Verjamem in popolnoma razumem. Manj obrabe – manj popravil. Manj opravil – več soldkov v šparovčku. Več soldkov v šparovčku = čez dve leti protivetrna zaščita? Hm …

Veste, saj zgleda hitra cesta čist lepo … ko jo gledam navzgor, medtem, ko se vozim po razritih Rebrnicah proti domu. Ampak vseeno se mi zdi smiselno … ker je cesta pač že zgrajena … ne bi udarili ravno dosti mimo, če bi cesto zrihtali tako, da bi jo lahko celo uporabljali … Že danes. Ne čez dve leti. Ker se burja pač ne bo upokojila za dve leti. Saj, samo kot ideja. V razmislek.

PS: Opravičujem se vsem sosedom, ki so dobili naše kartone pred svojimi vhodnimi vrati … Ampak v svojo obrambo moram reči, da sem tudi jaz zadnjič dobila kos pločevine, ki je priletel od kdove kje in se udomačil na naših mladih sadikah pušpana.