Adijo čokolada, facebook in 24ur.com!
Pa ne za vedno … 
Samo za naslednjih 40 dni.
Odločila sem se namreč, da se pod pretvezo posta (ker en izgovor pač moram imeti) za 40 dni odpovem:
ČOKOLADI. Ker sem jo v preteklem mesecu pojedla res veliko preveč in ker se, kar se tiče čokolade, ne znam zadržati! Pa sploh ne, da bi mi bila tako blazno fina … Samo nočem reči ne. Pa bi lahko rekla ne, vendar nočem. Ker, če jo imam pred nosom, jo bom pojedla.
FACEBOOKu. Ker res preživim preveč časa za računalnikom in dosti tega “računalniškega” časa posvetim preverjanju profilov in stanj drugih. Brez veze! Tako da se sedaj odpovedujem temu. V primeru, da bom dobila kakšno sporočilo preko FB, bom nanj seveda odgovorila kot na ostalo elektronsko pošto – vendar pa le enkajkrat na teden in še takrat bom opravila zgolj to, kar sem na FB prišla opravit. Torej odgovorit na pošto.
portalu 24UR.COM. To pa ne bi smelo bit problem, ker ta portal odprem bolj poredko. Ampak takrat, ko ga odprem, izvem samo sranje! Zato BAJ-BAJ MRČES!
Torej, od danes naprej se učim samokontrole. Bomo videli kako načelna bom bila (in kako dolgo!) …
PS. Naj poudarim: Rafaelo NI čokolada, prav tako ne halva ali marcipan.
Ha, ha, ha! Rafaelo ni čokolada! Čisto nič čokolade? Dobro da vem!:))
Ne, čisto nič čokolade. Sem pa dobila sidrom hrčka … vse kar dobim v dar v povezavi s čokolado pridno spravim za čas po Veliki noči.
Ampak žal so vsi moji upi, da ne bom jedla toooliko sladkarij, splavali po vodi … Beti me je namreč založila s piškoti Havanna, Alfajori, mantekolom (ala halva) in Dulce del Leche (aka argentinski karamel) … Ampak vse brez čokolade!
Ksenija, super, da nisi med svoje postne “pobožnosti” umestila tudi pisanje na ta blog. Razvila si zelo zanimiv slog pisanja in vedno znova se z veseljem ustavim tle gor, da bi kaj prebrala. Samo premalokrat kaj zapišeš … Super res in kar tako naprej. Zaradi mene se lahko zmeniš s kakšno slovensko revijo za svojo rubriko – verjamem, da bi te vsi z veseljem prebirali. Ali pa če napišeš še kakšno knjigo za odrasle?
Ej, Mija, kar se tiče bloga se postim že več kot eno leto.
Enostavno ne znese več, da bi vsemu sledila – blog, facebook, maili, knjiga, potem pa še služba, vožnja v Ljubljano in nazaj, pa rihtanje stanovanja, zdej se bo začelo še delo zunaj, pa rada bi še kaj ročno ustvarjala daleč proč od računalnika … In to je zdaj že zoženo na res najnujnejše. V bistvu sem vse, kar je v povezavi z računalnikom dala na stranski tir. Tudi zato, ker imam prav računalnika že iz službe do vrh glave!
Sej bi večkrat kaj napisala, sam potem, če se že usedem pred računalnik, si dostrikrat rečem, da je bolje, če se posvetim novi zgodbi, kot pa blogu. Ker mi pisanje na blog vzame kar veliko časa, ne glede na to kako kratka sporočila so. Ker nisem zadovoljna kar z vsem in veselo obračam besede in stavke dokler ni dosežen tisti moj tolerančni minimum.
Kakorkoli že, dobra si!