Dragi dnevnik … :-)

Že dalj časa se spogledujem z ročnim knjigoveštvom. Začelo se je s Carlitosovim komentarjem, da bi rad znal naredit knjigo in mojim razmišljanjem, da to niti ni tako slaba ideja, potem pa je postajalo vse skupaj z dneva v dan vedno boljša ideja. Vedno sem imela rada stare knjige, usnjene, trde, vendar zguljene vezave, lepo vezane zvezke z navdihujočimi motivi, ki sem jih popisala z lepimi mislimi ali jih uporabila za osebni dnevnik. Pravi užitek je vzeti v roke lepo vezeno in oblikovano knjigo/zvezek.

Zato sem se tudi takoj navdušila nad PaperBlanks, ko so prišli v Slovenijo. Trda vezava, priokus starih knjig, lep starinski dizajn … Res lep predmet, pa četudi ga samo gledaš. Enega sem si tako kupila sama, drugega dobila za darilo. Sedaj PaperBlanks zvezkov/knjig ne dobiš več pri nas, se pa dobi zvezke firme Art Blanc, ki so tudi lušni za pogledat in imeti v rokah, vendar me ne impresionirajo toliko, ker nimajo pridiha starih knjig. Pa še napis Art Blanc na prednji platnici je popolnoma zgrešen. Če bi prej vedela, da napis ni zgolj nalepka, kot sem sprva mislila, in se ga ne bo dalo odstranit, se za nakup (najverjetneje) ne bi odločila …

No, moj prvi (pravi) knjigoveški poskus pa izgleda nekako takole:

Platnice zunaj

Platnice so iz lepenke, prekrite s semišem. Okraski pa so okrasni papir nalepljen s servetno tehniko.

Platnice znotraj

Vezava

Vrvica je za šivanje usnja. Sem kar zadovoljna z njo.

Okoli lepil se še lovim, ker mi jih je Mekol malce zagodel in mi zvil liste. Je pa res, da sem uporabila Mekol za les in ne za papir. Poleg tega pa tudi iščem tisto blago, ki naj bi ga nalepila na hrbtišče (v angleščini se kliče »mull«). Za prvič sem uporabila čim bolj tanko bombažno blago in za sedaj funkcionira.

Največ problemov pa mi je naredilo prav hrbtišče, ki ni tako kot bi moralo biti … Morda tudi zato, ker sem sama preveč hitela in želela imeti čim prej končni rezultat, namesto, da bi bolje razmislila kako pa kaj. Ampak, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. In ta mojster bo vadil še naprej …

Ne morem pa se odločiti za kaj bi knjigo uporabila. Za vse mi jo je škoda. Tako, da še čakam navdih …