Dragi dnevnik … :-)

Leto je naokrog in kot je (moja) navada, se v tem času ozrem nazaj na preteklo leto in študiram kakšno je bilo to leto zame osebno. Je bilo leto 2011 v čem tako zelo posebno? Navzven skoraj, da ne. Nobenih prevelikih vzponov, nobenih preglobokih padcev. Letni horoskop mi je sicer obetal marsikaj, a očitno astrologi niso imeli mene v mislih, ko so gledali v zvezde. 

Sem izpolnila moje novoletne načrte? Sem skuhala kako juhico več? Hja, recimo. Gotovo več kot leto pred tem (če se moram že zagovarjat). – - - Sem nabrala zelišča za čajčke? Ne. Pa ne morem reči, da se zaradi tega kaj blazno žrem. – - - Sem šla na kakšno predavanje o biodinamičnem kmetovanju? Tudi ne. Očitno je kmetica v meni res skrita glooooboko, gloooboko in nima namena priti na plano. – - – Sem se učila delati domače kremice? Ne, si je pa to znanje namesto mene pridobila moja mama. Glavno, da ostane v familiji.   – - - Sem šla kaj večkrat peš domov? Khm, hkm. Spet ne. V mojo obrambo pa lahko rečem, da sem res imela najboljše namene. Bila sem primerno oblečena, imela sem primerno obutev, iPod s polnimi baterijami, steklenico vode … Ampak potem mi je vedno kdo ustavil (hvala Julijana, Tomaž, Urška, pa še kdo) … In seveda ne moreš zavrniti ponujenega prevoza, a ne? – - – Mal več bloga, mal manj facebooka … ? No, ja, Facebooka je bilo res manj. Recimo.

A kljub navidezni mlačnosti in neizpolnjenim načrtom, ne morem biti ravnodušna do leta 2011. Bilo je dobro leto! Če ne drugače, je bilo to leto polno raznovrstnih učiteljev, ki so mi pomagali do pomembnih spoznanj o sebi in svetu okoli mene. Sicer ni bilo vedno prijetno ali lahko (vsaka šola pač nekaj stane!), vendar pa se mi zdi, da sem določene ‘zadeve’ končno dojela. Resnično dojela. In morda se bom zaradi tega v letu 2012 končno umirila (kar za hiperaktivno kozoroginjo, ki jo preganja misel, da ji vedno zmanjkuje časa, ni ravno mačji kašelj!).

Letošnji seznam novoletnih “zaobljub” bo prav zaradi tega v primerjavi s preteklimi novoletnimi upi izjemno kratek in enostaven.

Za leto 2012 imam samo en cilj: da bi si vsaj enkrat na teden (ne glede na vreme) vzela tisto urico tako dragocenega časa in šla h potoku ali pa v naš nograd, se usedla na klopico in preprosto bila. Brez nepotrebnih misli, brez hitenja, brez sekiranja. Samo bila.

Vem, da zveni sila preprosto, pa (vsaj zame) ni!

In prav ta notranji mir želim v letu 2012 tudi za vse vas. V tem norem svetu pehanja za kariernimi, finančnimi in materialnimi uspehi, v času preobilice (nepomembnih in zavajajočih) informacij, vam želim, da bi v vsakem trenutku znali v sebi najti tisti pravi notranji mir, ki ga tudi največji življenjski viharji ne morejo (preveč) zamajati.

SREČNO 2012!

Evo, samo za vas v spomin na lansko zimo: angelček v snegu. Handmade in Slovenia.